Cilj tradicionalnega prvomajskega izleta je bila Romunija.  Na brniškem letališču smo se zbrali skoraj sami stari znanci. Med poletom proti Bukarešti sem, tako kot običajno počne sopotnik Milan, premišljeval, kaj si pod pojmom Romunija predstavljam. 

Predstavljam si revno deželo s propadlo industrijo. Pokrajinsko naj bi bila podobna naši Dolenjski. Kakšni so pa ljudje, nisem mogel soditi. Poleg nekaj športnikov in tiste skupine ubogih planincev, ki sem jih nekoč videl nad Pokljuko, poznam samo vesti o Ciganih in tatinskih dejanjih skupin, ki hodijo po naših krajih.          

Po uri in pol letenja smo pristali na letališču Otopeni. Romunija še ni v shengenskem območju, zato smo morali pokazati potne liste.

Pred letališko zgradbo nas je že čakal lokalni vodič Marious in naš avtobus.

Skozi predmestja Bukarešte smo se odpeljali proti severu.

Naselja so podobna panonskim. Ob cesti so hišice, ograjene z visoko ograjo. Pred ograjo so klopce, na katerih sedijo domačini, ki opazujejo promet in se pogovarjajo.  Presenetilo me je, da so hišice zelo majhne. Na ožjem delu redko presegajo štiri metre. Z avtobusa se je dobro videlo čez ograjo na dvorišča. Redka so bila urejena, ponavadi je bilo na njih polno stare šare. 

Ko so naselja zamenjala polja, smo opazili prve naftne vrtine, ki so se gostile okoli mesta Ploesti. S ceste smo videli več rafinerij in več termoelektrarn.

Pot se je pričela počasi dvigati. Prispeli smo do južnih pobočij Karpatov.  V Sinai - letoviškem kraju podobnem naši Kranjski gori, smo zamenjali evre v romunsko valuto. V menjalnicah je bil tečaj bolj ugoden kot na letališču.

Za 100 evrov sva dobila več kot 360 RON-ov, kot se uradno imenujejo romunski levi. Bankovci niso papirnati, ampak so narejeni iz plastike. 

V menjalnici sva bila prva, zato nama je ostalo še nekaj časa za sprehod po mestu in za prvo primerjanje cen.

Ko se je zvečerilo, smo prispeli na ogled vinske kleti.  Klet so tu postavili zaradi ugodnih klimatskih razmer. Mošt za predelavo v vino vozijo iz nižje ležečih vinorodnih krajev.  

V kleti so nam prikazali pridobivanje penečega vina po klasični metodi.    Po denacionalizaciji so klet prodali Angležem.

V restavraciji poleg kleti so nam postregli z odlično večerjo.

Po večerji smo se peljali po slikoviti cesti, ki je speljana visoko nad mestom Brasov v smučarsko središče Poiana Brasov, kjer smo prenočili.

Spanje, v sicer odličnem hotelu, je bilo slabo, saj nas je vse motila glasba iz bližnjega disko kluba.

Zaradi velikonočnih praznikov so bili hoteli precej zasedeni. Povsod je bilo veliko novopečenih romunskih bogatašev.