|
|
6.11.2010 Kofce gora in Veliki vrh
|
|
|
|
Za soboto sva se z Bojanom menila, da bi šla nekam proti Črni prsti in Rodici.
Potem je ugotovil, da ne more. Ko sem razmišljal, kam naj grem, sem se spomnil,
da na Košuti letos še nisem bil.
Avto sem pustil pri Matizovcu. Med potjo proti Kofcam še nisem točno vedel kam
bom šel. Bolj kot Veliki vrh me je mikal Konj, samo tega nisem vedel,
kakšna je pot s Konja na Šijo in nazaj na Kofce. |
|
Na Kofcah me je pozdravilo sonce. Šel sem naprej na Kofce goro. Na vrhu je malo
pihalo. Ko sem razmišljal, kam naj grem sem se na zadnje odločil za Veliki vrh.
Razgled je bil prekrasen, bilo je precej toplo, sneg je obstal samo v kotanjah. kotanjah.
|
|
|
|
Na Veliki vrh sem skoraj pritekel. Mi ne bi bilo treba, pa me je vzpodbudil nek
Avstrijec, ki se je vidno trudil, da bi na vrh prišel pred mano. Prehitel sem ga
za dva metra. Iz njegove Koroščine sem potem razumel, da sem za svoje kile še
kar dober.
Razgled je bil prekrasen. Nad meglenim morjem, ki je zakrivalo dolino, so se
bleščali vrhovi. Edino čez greben spodnjih Bohinjskih gora, je pritiskala megla.
Po svoje je bilo kar prav, da z Bojanom nisva šla tja. Po svoje je bilo kar prav, da z Bojanom nisva šla tja.
|
|
Ko sem odvil frutabelo so priletele kavke. Videlo se je, da so navajene ljudi.
Jedle so mi skoraj iz roke. Prvo frutabelo so mi pojedle v trenutku. Ko so
videle, da ne bo več hrane so šle stran in delale akrobacije v vetru.
Ko pa sem pričel odvijati drugo frutabelo, so bile spet pri meni. Kmalu bi
zaradi njih ostal brez malice. zaradi njih ostal brez malice.
|
|
|
|
Na vrh je prihajalo vse več ljudi. Zato sem šel nazaj proti Kofcam. Na klopci
pri koči sem na toplem soncu popil prisluženo pivo in se zabaval z opazovanjem
številnih obiskovalcev. Večina se je pripeljala skoraj do koče in si privoščila
"težko" zasluženo kosilo.
Jaz sem pa kot "ohrn" Gorenjc raje šel domov na zelje.
|
|
|
Klikni za še več slik na Picassi
| | |
