Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  20. 04.2016     Kredarica  
Sneg se je pričel pod Plešo. Na Krnskih jezerih smo se pogovarjali, da bi bilo dobro iti na Kredarico dokler je še sneg. V sredo smo bili ob pol sedmih v Krmi. Smuči so šle spet na nahrbtnik. Do snega smo rabili eno uro.  Zvezen sneg se je začel malo pod Plešo na 1300 metrih.

Pri Prgarci smo bili kar hitro. Na tisti vzpetini nad kočo smo morali za nekaj metrov sneti smuči.  Na prelomnici nas je smučina zapeljala v ruševje.

Kalvarija je bila vsa preluknjana od pešcev. Zaradi lukenj in trdega snega je bil vzpon tam kar siten. Rado je seveda ušel daleč naprej. Mene je pričelo matrati sonce.  Na koncu le nisem veliko zaostal za Petrom.
Ko je priletel helikopter z izmeno meteorologov ter rezervnimi deli za vetrnico, sem bil malo pred kočo.  Decembra lani je pihal veter z hitrostjo večk kot 220 km na uro. Sunek ni podrl samo absoltnega rekorda, ampak je polomil tudi obe vetrnici, ki sta proizvajali elektriko za potrebe doma.

Na Kredarici je bilo kar nekaj ljudi. Veliko jih je šlo proti Triglavu. Ne vem, če bom kdaj zbral pogum za pristop v snežnih razmerah.




Izmena meteorologov na Kredarici.   © enjanez.net
Priprave na popravilo vetrnic  © enjanez.net Med počitkom smo se pogvarjali z meteorologom o njegovem delu. Povedal nam je, da prejšnjo izmeno zaradi snega skoraj ni bilo obislovalcev. Tudi izmena se je podaljšala, saj zaradi vremena helikopter ni mogel prileteti.

Ko smo prišli ven, nas je pozdravil mrzel veter. Malo smo si ogledali priprave na popravilo vetrnic. Naredili smo še nekaj obveznih fotografij, potem smo počasi stopili na smuči.

Tokrat smo odsmučali proti Snežni konti. Že po prvih zavojih smo pričeli vriskati. Sneg, ki je bil med vzponom še pomrznjen, je popustil.

Po mehkem in popolnoma gladkem terenu smo se veselo spustili proti Konjskemu sedlu.

Ustavljali smo se samo zato, da smo naredili kakšno fotografijo.  Takih razmer s Kredarice še nisem doživel.
Snežna konta.
Veselje pod Kurico Pod Konjskim sedlom smo ujeli smučine, ki so vodile proti Kurici.

Čez Kurico še nisem smučal. Ko sem jo gledal od daleč, se mi je vedno zdela težavna. V drugačnih razmerah je najbrž res, tokrat pa je bila lepo zalita in gladka, da smo spet na ves glas vriskali.

Pri Prgarci smo navdušeni zmotili planinca, ki je leže na travi poslušal oglašanja ruševcev.

Skok pod Prgarco je bil v zadnjih vzdihljajih, naprej so bile razmere spet odlične. Ravno prav odjenjano vse do konca snega.

Tam so smuči romale na nahrbtnik. Spust v pancarjih do avtomobila, pa zaradi odlične smuke sploh ni bil težak.