Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  11. - 13. 04.2016     Krnsko jezero  
V mraku smo prišli v dom. Slišali smo, da je Dom pri Krnskih jezerih oskrbovan.

V ponedeljek popoldan smo se odpeljali proti Lepeni.
 na začetku smo smuči nosili. Strnjena snežna odeja je bila na dobrih 1200 metrih. Potem je bilo snega vedno več.
Pri znanem "snegomeru" ga je bilo 120 cm.
V mraku smo prišli v dom. Gneče ni bilo: poleg nas sta bila še dva Italijana. Po okusni večerji smo se udobno namestili v sobi z vsaj 20 posteljami.
Naslednje jutro smo se odpravili mimo Krnskega jezera proti Krnu. Točnega cilja nismo imeli. Proti Krnski Škrbini je vodila samo ena smučina. Mi smo jo spregledali in šli proti sedlu Prag med Batognico in Vrhom nad Peski. 
Na sedlu je močno pihalo. Šli smo desno proti Batognici.

Na razglednem vrhu sta se Rado in Peter odločila, da gresta še peš na vrh Krna. Meni se zaradi spusta na Krnsko škrbino ni dalo. Raje sem ju počakal na sončnem vrhu.
Ko sta onadva prišla na vrh Krna, je pričelo pihati. Mrzel veter je prinesel meglo, tako da me je že pošteno zeblo.

Planina na polju .   © enjanez.net
Peter in Rado na vrhu Krna  © enjanez.net V megli smo odsmučali proti Pragu.   Pod Pragom smo prišli ven iz megle.

Sneg je bil ravno prav odjenjan. Razmere za smučanje so bile odlične.

Privriskali smo do Planine na Polju. Sledil je še spust do Krnskega jezera. Ob robovih zaledenelega jezera se je že kazala voda čudovite turkizne barve.

Popoldan smo preživeli v domu. Po okusni joti se nam nikamor ni dalo. Za večerjo smo imeli jabolčno pito, po kateri je že cel dan dišalo po koči.
Nasledje jutro so nas pričakali oblaki. Oskrbnik Aleš je poznal vremensko napoved, po kateri naj bi se po 9. uri pričelo jasniti.

Ta dan smo na planini Dupllje zavili levo proti Bogatinskemu sedlu. Nad planini Za Lepočami smo šli levo po obronkih Velike Monture proti Veliki Babi.

Oblaki so se res pričeli trgati. Igra svetlobe, senc in meglic, ki so se valile nad Komno so nas vse očarale.

Smučina predhodnikov je zavila proti V.Babi. Pred njo smo morali še čez strmo pobočje. Ker še nimam srenačev za novo okovje, sem šel zelo previdno.

Tudi vršno pobočje Velike Babe je kar strmo. Na koncu smo bili kar veseli, ko smo zavili med ruševje.
Lepota Komne.
Bogatin se skriva Sam vrh je bil kopen.  Dolgo smo uživali v izjemnem razgledu. Na eni strani je bila pod nami Komna, na drugi strani je bilo Krnsko jezero. Le vrh Krna se je sramežljivo skrival v oblakih.

Smučanje je bilo spet odlično.

V domu smo se poslovili od prijaznih oskrbnikov  in se odsmučali še tistih nekaj metrov proti dolini.

Ko je pričelo pod smučmi preveč ropotati, smo jih dali na nahrbtnik.

Sledila je še slaba ura spusta v pancarjih po kamniti mulateri.