Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
<
  25.01.2013     Porezen  
Mrzlo in megleno jutro. Napoved vremena me je premamila, da sem v četrtek zvečer poklical Bojana. Hitro sva se dogovorila in v petek zjutraj sva se že peljala skozi Leskovco v Davčo.
Pri Jurežu sva bila sama. Sledi predhodnikov so bile stare vsaj dva dni. 
Skozi pravljično zasnežen gozd sva prišla do travnika.

Špura je bila na začetku speljana naravnost navzgor. Šele pod vrhom travnika se je malo unesla. Med vzponom se je naredil prekrasen dan, zato sva se enoglasno odločila, da greva na vrh.
V gozdu se je špura še bolj unesla. Med bukvami sem s palico preizkusil sneg. Kar smejalo se nama je: na pomrznjeni podlagi je bilo deset cm pršiča. Podlaga je pa bila tako pomrznjena, da se skorja ni predirala.

Ko sva prišla iz gozda, sem si v strmini pod grebenom pomagal s srenači.

Na grebenu med Pohoškim Kopom in vrhom naju je pričakal veter, ki je še poudaril ubčutek mraza. Za uživanje v razgledu in v pogledu na z ivjem odeta drevesa ni bilo veliko časa.

Nastal je lep dan.   © enjanez.net
Zoča je bila zaprta © enjanez.net Pred zaprto kočo je bilo precej nanešenega snega. Zavetja ni bilo nobenega. V vetru sva se hitro preoblekla, pospravila pse in se
spravila na smuči.

Na začetku sva smučala še bolj previdno. Kloža na travniku pod cesto se je ob močnejšem pritisku še predirala.

Pred gozdom je sneg postal mehkejši. Tudi gozd nama ni delal posebnih problemov.
Travnik je bil pa posebno doživetje. Podlaga se ni predirala.

Paziti sva morala samo na tisto žičnato ograjo na sredini. Potem pa juhuhu do dna. Tako lepe smuke že dolgo ni bilo.

Nadaljevala sva po cesti do potoka. od tam pa smuči na rame in peš po klancu navzgor.
Odlične razmere.
Priprave na smuko. Pred Jurežem naju je čakal še en nedotaknjen travnik, v katerega sva narisala vijuge.

Take smučarije že dolgo ni bilo.

Še nekaj slik: