Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  06.01.2011     Dovška baba  
Začetek opuščenega smučišča Z Bojanom sva se dogovorila, da preveriva, če je letošnji sneg drugačen kot lanski.  Zaradi napovedanega močnega severna vetra nisva vedela kam bi šla. Bojan je bil dan prej na Struški, zato sva midva šla proti Dovški Babi.

Prejšnji dan je v zgornjesavski dolini snežilo, zato je bila cesta proti Dovjem še bela. nad Dovjim je bilo snega dobrih 5 cm. Kolesnice so bile do kmetije, nato sva se peljala prva. Brez težav sva prišla do vikendov na Ravnah. Avto sva pustila na križišču nad vikendi in stopila na smuči.

Jutro je bilo jasno, ne na grebenih gora se je videlo, da tam močno piha.
Po sneženju še nihče ni hodil pred nama. Med potjo nama je bilo skoraj žal možakarja, ki je včasih z motornimi sanmi steptal cesto.

Na zadnjem ostrem ovinku sva malo postala. V prekrasnem jasnem dnevu naju je zanimalo kako je z vetrom na čistini, saj ga v gozdu skoraj ni bilo čutiti.

Ko sva prišla na odprto pod planšarijo, naju je veter takoj pozdravil. Pihal je v sunkih in spootoma dvigoval oblake snega, ki so bili prav neprijetni.



Prelep dan na Ovčjem vrhu.
Mačenska planina Pri koči sva malo počakala. Po meglah se je videlo, da v Julijcih močno piha.  Na tej strani pa je pihal precej neenakomerno. Obdobju tišine je sledil močan piš, ki si ga zaradi snega, ki ga je nosil s sabo lahko že od daleč videl. potem je bilo pa nekaj časa mirno. Odločila sva se, da bova pot nadaljevala, dokler bodo razmere dopuščale.

Nazadnje se je izkazalo, da sploh ni tako hudo. Ko si opazil vrtinec snega, ki se ti približuje, si se samo oprl na palice in počakal, da piš mine. Potem si lahko nadaljeval.

Pod vrhom sva že skoraj obrnila. Na srečo je Bojan zaradi vetra narobe slišal moje besede, zato je šel naprej.

Še najbolj zanimivo je bilo, ko sva prišla pod greben. Hodila sva nekaj metrov pod njim v popolnem brezvetrju. Le nekaj metrov stran pa je hrumel veter in s sabo nosil sneg, ki je na tla padal precej pod nama.

Ko pa sem na vrhu pospravljal pse s smuči je veter le pokazal zobe. Sunek vetra me je skoraj podrl, palice so se na srečo postavile v tak položaj, da jih veter ni več dvignil. Sam sem držal smuči in nahrbtnik, da ga ni odneslo. V odprtem nahrbtniku sem imel v trenutku 10 cm snega.

Ko je sunek šel naprej, sva se pripravila za spust. Smučanje je bilo odlično. Paziti si moral le na spihana mesta in na kotline z napihanim snegom.
Dobrač
Dobrač Med vožnjo navzdol sva srečala deseterico, ki je šla proti vrhu.  Zaradi vetra smo se samo pozdravili.

Na cesti pod planino je veter ponehal. 

Dobrih 10 cm puhca je naredil vožnjo po cesti, ki je ponavadi dolgočasna, prav zanimivo.  Pri avtomobilu sva bila skoraj prehitro.

Zaradi poledenele ceste je bila tudi vožnja z avtomobilom precej zanimiva. Avto se je kljub starim gumam, dobro držal ceste, la za ustavljanje je potreboval nedoločeno veliko časa. Na srečo nisva nobenega srečala, pešce na cesti sem pa raje opozoril s hupo.


Še nekaj slik: