Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  29.01.2011        Planina Pecol - Vrh Strmali  
Začetek opuščenega smučišča V zahodni Sloveniji je bilo napovedano lepo vreme, zato smo se odločili za še bolj zahodno varianto.

Ko smo v Kranjski gori videli prve snežinke smo kar utihnili. Snežilo je vse do Rablja, za jezerom so se oblaki pričeli trgati. Postali smo boljše volje.

Na smuči smo stopili na Nevejskem sedlu. Bilo je mraz, cesta proti planini je bila zasnežena.

Cesta do planine se vleče. Dva pred nami sta šla proti Škrbini nad Cijanerico. Videli smo, da sta snela smuči in šla peš.

Na spihanih delih je bilo zelo trdo, nekje je bil sneg spihan v kložo, ki se je predirala.
Rado nam je pobegnil, da smo ga komaj videli. Sam sem imel velike probleme, noge so bile težke, ker sem bil zadnji, časa za počivanje sploh ni bilo.

Na nebu je bila koprena, pihalo ni, bilo pa je precej hladno. Proti koncu je postajalo vse bolj strmo. Smučine predhodnikov so bile poledenele, zato je na njih drselo.


Dobrač
Dobrač Na sedlu pod Montaževo steno nas je pričakal mrzel veter.
Rado, ki je prišel veliko pred nami je bil že ves premražen. Odločili smo se, da bomo pomalicali nižje, kjer ne bo pihalo.

Smučanje do tja je bilo zame prava muka. Na vrhu sem samo snel pse in zapel čevlje. Ko me je treslo po trdi strmini, so me v obe nogi zagrabili krči, da sem komaj pripeljal do skale, kjer so počivali prijatelji.



Po malici je bilo malo bolje. Tudi sneg se je malo unesel. Občasno se je še prediralo, zato si moral paziti pri vsakem zavoju.

Na planini Pecol smo šli po bližnjici skozi gozd do ceste. Tako smo se izognili dolgemu ravninskemu delu.

Na cesti ni bilo ljudi, zato je lahko šlo bolj hitro. Naredili smo samo en postanek, zato so me na Nevejskem sedlu spet pekle noge.

Turo smo zaključili, kot ponavadi, pri Aljažu.




Dobrač
Še nekaj slik: