Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  22.01.2011        Planina Razor  
Začetek opuščenega smučišča Pot do planine Razor je dolga. Že cesta iz Kranja čez Kladje se vleče, ima pa manj ovinkov, kot tista čez Petrovo brdo. Na srečo je bila tista strma pot iz Podljubinja na planino kopna. Sneg se je pričel malo pred planino Lom.

Za prvim ovinkom nad planino smo morali pustiti avto, saj je bila cesta naprej zaradi plazu neprevozna.

Smuči smo dali na nahrbtnike in šli previdno po ledeni cesti čez ostanke plazov proti planini Kuk. Ponekod je veter nasul toliko listja, da smo ga gazili do kolen. Zaradi ledu pod listjem smo šli zelo previdno, saj bi bil zdrs na strmem terenu lahko precej boleč.
PPolkna na koči so bila odprta, potem smo v vetru še zavohali dim. Koča je bila zaradi alpinističnega tečaja odprta, zato smo se v njej lahko pogreli in okrepčali s čajem.

Meni se sploh ni več dalo ven na mraz in veter.

Misel na vrh smo zaradi vetra in nesprijetega snega opustili. Vseeno pa smo nataknili smuči in šli malo naprej proti prelazu Globoko.

Od blizu razmere sploh niso bile tako nevarne. Snega je bilo malo,  tistih par centimetrov novega snega veter zbil v kložo, ki se je na žalost predirala.
Dobrač
Dobrač Rado je odhitel naprej, midva z Bojanom pa sva ga počakala nekje na 1650 metrih. 

Sunki vetra so bili včasih tako močni, da si se moral z vso močjo upreti na palice, da te ni premaknilo. Ko je Rado zapičil smuči v sneg, da bi jih pripravil za smučanje, je močan sunek vetra eno smučko izpulil, da se je odpeljala navzdol.

Na srečo ne predaleč, do nje je Rado potem treniral vožnjo z eno smučko.

Pri vožnji navzdol je bilo potrebno paziti na napihan sneg. Tam kjer je bil sneg spihan, so na novo nabrušeni robniki prišli zelo prav.


V koči smo se na koncu okrepčali s klobaso in zeljem.  Potem smo šli spet ven na veter, ki je postal še močnejši. S smučmi na nahrbtniku smo se po ledeni cesti previdno odpravili proti avtomobilu.

Snega je bilo vedno manj, nad nami je bučal veter, za nami se je kazala prekrasna slika zasneženih gora.

Med vožnjo domov smo se pogovarjali, da bomo v te kraje zagotovo še prišli spomladi. V ugodnih snežnih razmerah mora biti tu, v pomladnem predelanem snegu, odlična smuka.

Do koče je pa v zimskih razmerah, po besedah oskrbnika, veliko lažje in varnejše priti iz Tolminskih Raven, kot pa iz planine Lom.

Prevoziti smo morali še dva ovinka (levi in desni) in imeti en postanek Pr'Sedmic, pa smo bili doma.



Dobrač
Še nekaj slik: