Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  29.12.2011        Dobrač - Zehnernock  
Začetek opuščenega smučišča Odjuga je močno poslabšala snežne razmere. Nižje je malo snega, v sredini je ledeno, v višinah pa sneg še ni stabilen. Ko sva se z Bojanom pogovarjala, kam bi šla na smuko med prazniki, sva se na koncu odločila za Dobrač. Že med vožnjo čez Korensko sedlo, sva bila enotna, da na vrh zagotovo ne bova šla. Pot po položnem slemenu se preveč vleče.  

V Heiligengeistu (Svetem duhu) je bilo parkirišče na pol prazno. Proti vrhu se je ravno odpravljala četa vojakov. Bilo je kar hladno, cesta do začetka smučišča pa zelo ledena.

Tudi prva resnejša strmina je bila precej zdrsana, zato sva za vzpon morala uporabiti srenače. Jaz oba, Bojan je pa imel na smučeh samo enega. Upam, da je drugega, ki ni hotel na turo, že našel.

Šla sva kar hitro, kljub kilogramom, ki so se mi nabrali med prazniki. Res so bili eni hitrejši od naju, vojake sva pa le dohitela.

Na cesti, ki od parkirišča Alpske ceste vodi proti vrhu, je bilo precej ljudi. Vsi so hoteli izkoristiti lep dan.
Dobrač
Dobrač Hišico zgornje postaje opuščene žičnice so od zadnjega obiska preuredili v zavetišče. Z minimalnimi stroški so s steklom zaprli steno, ki je manjkala, notri so uredili nekaj klopi in na stene obeslili nekaj plakatov, ki so prikazovali gradnjo ceste in stolpa, ter življenje v krajih okrog Dobrača. Enostavno, poceni in zanimivo. 

V zavetju sva pomalicala in uživala v razgledu na slovenske gore, ki so se dvigovale nad Beljakom globoko v dolini.

Razgled je segal od Dravske doline, čez Stol in Kepo, vse do Montaža in še naprej proti zahodu. Iz mogočne verige so izstopali Škrlatica, Triglav, Jalovec in Mangart.


Kljub temu, da naju je pri vzponu skrbel led, je bilo smučanje odlično. Ujela sva celo ene dva zavoja v pršiču. V glavnem pa je Dobrač že takoj po snežeeju zvožen, tako da je ostalo izgledalo tako, kot na urejenem smučišču.
Tudi pretrdo ni bilo, tako da sva bila kar prehitro v dolini.

čakala naju je še pot mimo stacionarnih radarjev, ki so zdaj v vsaki avstrijski vasi čez Korensko sedlo proti domu. Bila je sreda, zato sva pri Aljažu zaman trkala na vrata. Žejo sva potem morala pogasiti v Mojstrani.



Dobrač