Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
   
    Božični Dunaj     4. - 6. december 2009
O Dunaju sva se že dolgo pogovarjala, pa nikakor ni hotel priti na vrsto. Ko so v službi poslali vabilo za ogled musicala in božičnega Dunaja,  sva se takoj prijavila.

Iz Kranja smo se odpeljali še v temi. Daniti se je pričelo, ko smo se peljali mimo Maribora. Med vožnjo po Štajerski je iz nizkih oblakov včasih celo malo rosilo.

Ko smo prišli v mesto, smo  se najprej popeljali po Ringu in si z avtobusa ogledali mesto. Iz avtobusa smo izstopili na trgu Marije Terezije in se peš napotili proti Hofburgu.  Skozi podhod, kjer je vhod v Špansko jahalno šolo, smo šli do galerije Albertina.


Od tam pa smo zavili proti avguštinski cerkvi, kjer smo si ogledali Kaisergruft - grobnico Habsburžanov. V mračni kleti sta posebej izstopali krsti cesarice Marije Terezije in cesarja Franca Jožefa.

Po Koroški cesti (Kaerntner strasse), smo se sprehodili do cerkve sv. Štefana.  V ulici za cerkvijoo smo šli mimo Mozartove hiše, ene izmed mnogih, v katerih je slavni skladatelj stanoval.

Po Grabnu, še eni znani nakupovalni ulici, smo se vrnili do avtobusa.  Odpeljali smo se iz starega mestnega središča proti modernejšem delu mesta, ki leži na Donavskem otoku. Povzpeli smo se na Donauturm, eno najvišjih zgradb v Avstriji. 252m visok stolp ima razgledno ploščad na višini 150m. V lepem vremenu sega razgled tudi do 80 km daleč, nas pa je na žalost pričakal samo veter in megla.

Zato smo se hitro odpeljali nekaj kilometrov ven iz mesta, do hotela v kraju Klosterneuburg. V hotelu smo imeli zgodnjo večerjo, ki ni bila preveč okusna: juha je bila preslana, meso pa premalo pečeno.

Po večerji smo se za vtobusom še enkrat zapeljali v mesto do teatra Ronacher, kjer smo si ogledali musical Ples vampirjev.

Na začetku smo bili malo razočarani, ker smo imeli zelo slabe sedeže, kasneje smo pa zaradi odlične predstave na to pozabili.  Ko smo spet prišli v hotel, je bilo že pozno, za nami pa je bil res dolg dan.
Naslednje jutro smo se spet odpeljali v mesto na trg Marije Terezije. Do dvanajstih smo imeli prosto za samostojne oglede. Midva sva ta čas izkoristila za ogled galerije Albertina, kjer je bila zelo znana razstava del impresionistov. Razstava naju je navdušila,  predvsem zato, ker je prikazovala načine dela najslavnejših slikarjev.
Po ogledu razstave, sva se pomešala med vrvež na Koroški cesti. Med ogledovanjem trgovin sva prišla na trg pred Štefanovo cerkvijo, kjer je bil pravi čudež, da se v takšni množici nihče iz naše skupine ni izgubil.

 Z vodičko smo šli do avtobusa in se odpeljali proti Belvederju.
Belvedere je baročni kompleks palač, ki jih je dal zgraditi princ Evgen Savojski.  Ogledali smo si samo zunanjost dvorca in baročni vrt, ki se zgleduje po Versaju.

Ogled notranjosti smo pustili za naslednji obisk Dunaja. V baročnih dvoranah je galerija. V bogati zbirki del avstrijskih slikarjev je zagotovo najbolj znano delo Poljub Gistava Klimta.

Pred dvorcem imajo v božičnem času sejem, kjer na stojnicah ponujajo različne božične drobnarije. Za okrepčilo pa točijo kuhano vino. Nas je čas priganjal, saj smo pred mrakom imeli na programu še ogled dvorca Schoenbrun.
Bivša cesarska letna rezidenca je ena največjih turističnih znamenitosti Dunaja. Da je to res, smo videli že na parkirišču, kjer je bila zelo velika gneča.  Notranjost palače si bova ogledala kdaj drugič. Mi smo se samo malo sprehodili po parku za palačo in si ogledali muzej kočij v eni izmed stranskih zgradb.

Potem smo se spet pomešali med vrvež pred stojnicami božičnega sejma. Zaradi praznikov niso imeli prikaza peke znamenitega jabolčnega štrudlja. Midva sva si ga vseeno privoščila v nobel kavarni, kjer so nama ga servirali z vanilijevo kremo. Cena je bila seveda primerna slovesu kavarne, vendar nama ni bilo žal.
Še enkrat smo se zbrali pri avtobusu, ki nas je odpeljal na trg Marije Terezije. Ko smo se pripeljali do tja, se je že stemnilo. Mesto je zasijalo v številnih lučkah.

V prostih urah sva si želela ogledati sejem pred mestno hišo. Na žalost pa je razkošno okrašena mestna hiša privabila preveč takih, kot sva bila midva. V nepopisni gneči sva hitro obrnila in šla v mirnejše kraje.

Poiskala sva slavni hotel Sacher. V kavarni sva si privoščila čaj in pa seveda njihovo slavno torto s smetano.
Ura počitka v kavarni, nama je vrnila moči, da sva se še enkrat sprehodila po razkošno razsvetljeni Koroški cesti in po Grabnu.

 Med ogledovanjem božično okrašenih izložb nama je čas hitro minil.

Sprehod sva spet zaključila na trgu Marije Terezije, kjer sva ob kuhanem vinu počakala avtobus, ki nas je odpeljal v hotel.
Jutro je bilo megleno. Iz hotela smo se peš odpravili proti avguštinskem samostanu. Visoka zvonika nad mestom Klosterneuburg smo opazovali vsakič, ko smo se vozili proti hotelu.

Samostan iz 12. stoletja je cesar Karel V. začel preurejati v baročnem slogu.  Ogromna zgradba po vzoru španskega Escoriala je bila po tem, ko se je cesar zastrupil z gobami, prekinjena. Zgradili so samo četrtino načrtovanega kompleksa.

 V enem delu še vedno deluje samostan, drugi del je odprt za turiste. Samostan je zelo znan tudi po pridelavi vina.
Še zadnjič smo se odpeljali proti Dunaju. Ob naši poti v mesto smo si vsakič ogledovali Uranijo, palačo, katere arhitekt je bil Slovenec Maks Fabiani.

Seveda smo si morali ogledati še eno zgradbo, ki je postala ena največjih znamenitosti Dunaja. Ne vem, če kakšen Japonec pri obisku Dunaja izpusti ogled Hundertwasserjeve zgradbe, ki s svojimi pisanimi  barvami in neravnimi oblikami  zbuja pozornost. Tudi mi smo se pomešali med množico turistov, niso bili samo Japonci, mnogo jih je govorilo slovensko.
Polni vtisov smo se odpeljali proti domu. Med vožnjo domov smo si ogledali še eno Hundertwasserjevo stvaritev - toplice Bad Blumau.

Zgradbe nenavadnih oblik se prijetno zlivajo z okolico. Skladnost z naravo še poudarjajo kamnite skulpture našega kiparja Marka Pogačnika.

V parku smo si ogledali Keltski horoskop, ki ljudem rojenim na določen dan pripisuje lastnosti drevesa. Irena je rojena v znamenju lipe, jaz sem pa figa.

Bučno olje in Schilcher Predno smo prišli v Slovenijo smo si v bližini Gradca ogledali, kako stiskajo bučno olje. Po ogledu pridelave olja,  smo imeli za prigrizek jajčka ocvrta na bučnem olju in degustacijo vina Schilcher, ki je značilno za te kraje.

Kljub temu, da solate z bučnim oljem ne jem rad, so bila jajčka zelo okusna, vino sem pa že pil boljše.

Zunaj se je znočilo. Zabavni gospodar, ki se je hvalil, da ima precej mlajšo ženo samo zaradi tega, ker uživa bučno olje in pije  Schilcher vino, je po ženinem naročilu  pomival posodo. Mi smo se pa odpravili proti domu.

Dunaja ne moreš spoznati v treh dneh, lahko pa dobiš osnovo za načrtovanje naslednjuh obiskov. 


Še nekaj slik: