Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Še nekaj slik Povezave Pišite mi
Klasična Grčija 24.april - 1.maj 2002
Ancona - Igumenica - Larisa Atene - Peloponez

Kranj - Ancona


Tega potovanja sem se zelo veselil. Od nekdaj me je zanimala antična Grčija s svojimi junaki in bogovi. Odisejo sem večkrat prebral. Tudi grško kuhinjo sem že okusil, toda ne v Grčiji ampak v Nemčiji. Tudi o kvaliteti ekskurzij Društva geografov Gorenjske sem že slišal.

Ob desetih zvečer smo se odpeljali iz Kranja. Sledila je nočna vožnja mimo Trsta in Benetk proti Riminiju. Ker na meji in na poti nismo imeli nobenih zastojev, smo si v zgodnjih jutranjih urah lahko privoščili kavo v San Marinu. Tudi za ogled mesta in za nakupe smo imeli dovolj časa.

V Anconi smo se vkrcali na trajekt. Sledila je 15 ur trajajoča vožnja preko Jadranskega morja. Na tako veliki ladji sva bila prvič, zato je bilo za naju vse zanimivo.  Vreme je bilo lepo, plovba pa mirna. Ko sva se ravno navadila na majhno kajuto in na ropot motorjev, smo pristali v Igumenici - v majhnem mestecu, ki leži za Krfom.

Po ovinkasti cesti čez gorato pokrajino smo prišli do Joanine. V mestu je ravno takrat razsajala neka trebušna epidemija, zato mi tudi naša od doma prinešena malica ni teknila. Iz megle jezera pri Joanini smo prečkali Pindsko gorstvo. Na sliki je prelaz Katara -1690m nad Metsovim.

Meteora je znana po visečih stamostanih. Na skalah iz peščenjaka so od 14. stoletja dalje gradili skoraj nedostopne samostane. V času največjega razcveta jih je bilo 24. Danes je v rabi samo šest samostanov. Nekoč so živila in ljudi v samostane dovažali s pomočjo škripcev, zdaj pa dostop omogočajo mostiči. Nekateri samostani so odprti za ogled. Turisti  morajo biti spodobno oblečeni, turistke v hlačah so si morale natakniti krila.

Ogledali smo si samostan Veliki Meteor - na sliki zgoraj, na sliki desno je ženski samostan.

Pod samostani  leži mesto Kalambaka, kjer smo si privoščili okusno grško kosilo.

 

Sledila je vožnja do Larise, kjer smo prespali.

V Termopilah smo postali  pri spomeniku znamenite bitke iz grško - perzijskih vojn.

V času bike pri Termopilah je bilo tu morje, danes so tu riževa in bombažna polja. Pot se je pričela dvigati po pobočju Parnasa.

 

Delfsko preročišče leži na južni stani Parnasa na kar precejšni nadmorski višini.

Obiskali smo muzej,  nato  smo se sprehodili po preročišču. Zaradi bližajočih olimpijskih iger so svetišča mrzlično obnavljali. Tudi v Delfih so imeli Pitijske igre, ki so bile manj pomembne kot olimpijske. Na stadionu smo se pomerili v teku.

Stari Grki so verjeli, da so Delfi središče sveta. Na sliki je popek ali omfalos.

 

Zanimivo je, koliko ljudi poznam, ki mislijo, da so omfalos.

 

 

Skozi Tesalijo smo proti večeru prispeli v Atene.

Prva Potovanja Naslednja