Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Še nekaj slik Povezave Pišite mi
Gruzija Armenija 23.april - 1.maj 2005
Ljubljana - Carigrad -Kars - Ani Bakuriani - Tibilisi Erevan Sevan Tbilisi Batumi - Trabzon - Carigrad

Vzhodna Turčija - Gruzija - Armenija 23.april - 1.maj 2005


Društvo geografov Gorenjske je za svoje člane organiziralo potovanje v  kraje, ki ležijo na sami jugovzhodni meji Evrope. Potovanje je realizirala turistična agencija Oskar iz Kranja. S člani društva sva potovala že četrtič, zato je bilo naše snidenje na brniškem letališču zelo veselo, razen morda za Marjana, ki je spregledal spremembo v programu in je zato prišel na letalo brez prtljage.

Na letališču v Carigradu smo presedli na lokalno letalo, ki nas je pripeljalo v mesto Kars, ki leži na vzhodu Turčije na nadmorski višini okoli 1800 metrov.

Po namestitvi in večerji v hotelu so nekateri odšli v hamam - turško kopel, midva pa sva se odpravila na sprehod po mestu. Ulice so bile okrašene kot na silvestrovo, čeprav je bilo konec aprila.

Po neprespani noči, pod oknom je bila prodajalna kebaba odprta 24 ur, je Kars v dnevni svetlobi izgledal čisto drugače.

Ogledali smo si armensko prestolnico Ani. Svoj višek je mesto doseglo v 11. stoletju, nato so jo uničili Mongoli in številni potresi. Ker danes leži na turškem ozemlju, Armenci pa z njimi nimajo dobrih odnosov, jo lahko gledajo samo preko zelo zastražene meje. Odnosi med Armenci in Turki so tako napeti, da mejo varujejo 'nevtralni' ruski vojaki.
Več o prestolnici v angleščini na Virtual Ani.

Po ogledu prestolnice smo se sprehodili še skozi kurdsko vas Ocakli. Domačini so nas prijazno sprejeli, ogledali smo si lahko njihove skromne, a čiste domove. Kljub preprostosti na strehi ne sme manjkati antena satelitske televizije.

Pred povratkom na kosilo v Kars, smo se še ustavili na bazarju.
Tržnice so vedno zanimive.

Pot do turško-gruzinske meje nas je vodila čez zasnežene prelaze.

Meja z Gruzijo je bila posebno doživetje. Že turški cariniki so imeli težave, saj toliko turistov ne pride vsak dan. Za žigosanje potnih listov so rabili dobre pol ure. Potem smo šli iz avtobusa, v Gruziji nas je čakal drug avtobus. Ko smo z vso prtljago prišli na nikogaršnjo zemljo, so Turki za nami zaprli vrata, Gruzinci pa nas niso spustili naprej. Šele po dobri uri so si toliko odpočili, da smo lahko po dva in dva šli skozi kontrolo potnih listov. Nato je sledil še carinski pregled z izpolnjevanjem obrazcev napisanih v gruzinščini in ruščini. Ko smo se končno posedli na gruzinski avtobus in nas je vodička Maja pozdravila z "Welcome to Gruzija", je bila že trda noč.
Sledila je še vožnja po luknjasti cesti mimo Borjomija do letovišča Bakuriani. Glede na to, kakšna je bila cesta (japonsko:SamaJama), smo pričakovali tudi hotel takšnega ranga. Pa smo se zmotili. Kljub nekajurni zamudi so nas čakali z večerjo.

Prva Potovanja Naslednja