Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
  Planinski dnevnik
  Kratek opis mojih izletov v gore.

Znak pomeni, da ima izlet še slikovni opis.
Odprete ga s klikom na ikono.

Datum Kraj Opis Čas Čas
18. 10.2017 Bovški gamsovec Prelepo jesensko vreme je kar vabilo v hribe. Peter in Rado sta šla na Rombon. Jaz sem imel ortopeda, zato nisem mogel z njimi. Za tolažbo sem šel naslednji dan sam čez Bovški gamsovec.

Ko sem se v temi vozil v Vrata, sem mislil, da bom sam. Ko sem pa prišel na parkiirišče, je bilo tam že polno ljudi. Večina je zavila proti Tominškovi poti. Proti Luknji sem šel dolgo sam. Na odcepu za Prag sem ugasnil luč. Pred Luknjo me je pozdravil siten, mrzel veter, ki je pihal iz primorske strani, zato se na sedlu sploh nisem ustavil.

Naprej je veter malo popustil, bilo je pa hladno. Kapa in flis sploh nista bila odveč. Tam kjer se odsepi pot proti Pihavcu, sem pričel srečevat kozoroge. Najprej kozo z mladičem, potem pa še "očete". Rejeni pred zimo, so se bahali z veličastnimi rogovi.

Na vrh zaradi vetra nisem šel. Spust do Dovških vratc je kar izpostavljen, vsaj na veter nisem mislil. V Sovatni je veter popustil, je pa zato toliko večjo moč dobilo sonce. Še ena čudovita jesenska tura.

sam
5.30 - 16.00
08. 10.2017 Vrtaško Sleme Končno smo se uskladili in se skupaj podali na turo. Avto smo pustili v Črlovcu in šli peš nazaj na pot proti planini Višek. Brv čez Peričnik je nova, prestavljena malo niže. Takoj za brvjo sem stezosledsko našel začetek steze. Stezo smo zlahka sledili, saj je moral po njej prejšnji dan nekdo hoditi.

Brez izgubljanja smo prišli na Vrtaško planino, Kočio nanjej so podprli, da so popravili temelje. Naprej je pot dobro vidna. Z višino so macesni dobili pravo barvo. Navrhu smo v zavetrju pomalicali, potem smo se začeli spuščati. Tudi začetek steze proti Črlovcu smo hitro našli. Po njej smo v toplem vremenu uživali v jesenskih barvah.

Spust ob Črlovcu je bil zame kar hud, saj sem v ruševju zvil gleženj.

žejo smo pogasili pri danici, za kaj več pa ni bilo časa.

Martin, Rado, Peter in jaz
7.00 - 16.30
08. 08.2017 Zelenjak Po morju in lubadarju sem se hotel malo sprehodiiti. Predaleč se mi ni dalo, zato sem se zapeljal na Ljubelj.

Na smučišču so odstranili stebre žičnice. Namenil sem se proti Suhemu ruševju. Steza je zdaj na široko izsekana. Prebijanja skozi mokro ruševje nisem pogrešal, malo romantike teh krajev je pa s tem posegom le izginilo.

Čez vrhove so se pričele poditi megle. Najprej sem mislil, da bom za Žlebu obrnil. Ko pa sem bil tam, se je megla toliko razkadila, da sem zlezel na Zelenjak, na katerem še nisem bil. Razgleda ni bilo, za trenutek sem lahko pogledal v Poden in proti Palcu, potem se je spet privlekla megla.

Na Žlebu sem počakal planinca s psom, poleg mene edinega človeka v teh krajih ta dan. Skupaj sva šla nazaj. Bil pa je zame prehiter. Spustil sem ga naprej. Sam pa sem se nagledal planik. Pri domu je bilo živahno. Še bolj pa na poti proti Ljubelju, kjer sem srečal skupino tujih študentov, ko niso bili pripravjeni za "tak hud" vzpon do Zelenice.

sam
7.00 - 14.00
08. 06.2017 Košutnikov turn Vremenska napoved je držala. Ponoči se je zjasnilo in že na poti proti Medvodju sem užival v čudovitih igrah svetlobe.

Pred Dolgo njiva sem zavil na označeno zahodno pot. Po deževju je bilo ozračje oprano, razgled čudovit. Pod grebenom je bilo še kak centimeter snega, ki je zapadel prejšnji dan. Zagotovo je bil zadnji sneg pred poletjem.

Pred vrhom so me prehiteli trije fantje, ki so imeli namen prečiti Košuto. Jaz sem se pa po vzhodni poti spustil na Zgornjo Dolgo njivo. Pri planšariji sem se odžejal. Imeli so čas, saj je živina prišla šele naslednji dan.

sam
7.00 - 14.00
01. 06.2017 Golica Avto sem pustil na Križovcu in šel prek Pustega rovta na Ptičji vrh.

Nadaljeval sem čez Krvavko, kjer so narcise še cvetele. Do vrha Golice nisem srečal nikogar.

Ko sem pri koči spraševal za pot, mi je oskrbnik priporočil Zimsko pot. Zelo zanimiva pot me je pripeljala do ceste, kjer pa je bilo treba še kar nekaj časa pešačiti do avtomobila.

sam
6.30 - 15.00
   
                   ***** SEZONA 2016 *****   

 
09. 09.2016 Vrtača čez Malo Glavo Po dolgem času en skupna. Peter in Rado še nista šla po tej poti.

Steza v Suhem ruševju je na novo izsekana. Na vrhu je malo grozila megla. Vrnili smo se po običajni poti.

Ker nisem bil sam, nisem bil hitro doma ;).

Bojan, Peter, Rado in jaz
6.30 - 15.30
03. 08.2016 Storžič skozi Žrelo Po morju sem hotel malo preveriti kondicijo. Pot skozi Žrelo gre dolgo po senci, zato se mi je zdela primerna za poletni vzpon.

Vzpon je bil brez posebnosti.Precej obljuden vrh so dobro odišavile ovce, zato sem skoraj brez počitka sestopil Čez Škarjev rob. Čas za malico sem imel na mehki travi, potem ko se je pot položila.

Ker sem bil sam, sem bil hitro doma.

sam
6.00 - 12.30
07. 07.2016 Pot stoletnice Parkirali smo v senci pred Belim potokom. Po lepi poti ob strugi smo se povzpeli do koče Brunner. Od tam naprej pa proti bivaku Gorizia. Med potjo nam je Yogi pokazal smer v mali Lojtrci, ki sta jo zadnjč splezala z Andrejem.

Pri bivaku je bilo hladno in megleno. Ko smo se vzpenjali po melišču na Krniško škrbino, se je megla razkadila. Pot je bila nadelana ob stoletnici Goriškega alpinističnega kluba. Začetek gre skozi tunel, ki so ga izkopali Avstrijci v prvi vojni. Nato gre pot po razglednem grebenu. Na žalost so nam razgled občasno zakrivale megle. Edino težje mesto na poti je prehod čez škrbino, ki je pa na novo odlično zavarovan. Tudi spust s škrbine Alta di Rio Bianco je siten.

Pri bivaku smo pomalicali in opazovali mlade kozoroge, ki se nas sploh niso bali. Pri koči Brunner so prijatelji zavili še na Pot Saškega kralja, jaz pa sem se vrnil po čudoviti dolini Belega potoka.

Yogi, Peter, Rado in jaz
5.00 - 18.00
22. 06.2016 Greben Ljubeljščice Na pikniku pri Bojanu smo se dogovorili za eno lahko, kot uvod v letno sezono. Po grebenu Ljubeljščice s Starega Ljubeljskega prelaza do Zelenice še nismo hodili.

Dogovorili smo se za udobno uro. Pot po cesti do koče na Ljubelju je ob prijetnem klepetu hitro minila. Za kočo smo zavili v gozd na stezo, ki nas je pripeljala na greben. Na razgledni Povni peči smo si vzeli veliko časa. Naprej je pot zahtevnejša, pa ni nič hudega. Pod Plotom me je, bolj kot vzpon, zdelovalo močno sonce.

Pri odprti koči na Zelenici smo si potešili žejo, turo pa zaključili pri Korenu.

Bojan, Rado in jaz
7.30 - 13.00
   
                   ***** SEZONA 2015 *****   

 
10.12.2015 Stegovnik Na Stegovniku že dolgo nismo bili. Pripeljali smo se visoko, do vikenda. V gozdu so pele motorne žage. Sodeč po oznakah na drevesih, bodo imeli gozdarji še veliko dela.

Hitro smo bili na Močnikovem sedlu. Na senčni strani je bilo malo snega. Bilo je toplo. Vršni greben Stegovnika je res raztegnjen. Spremljal nas je pogled na mogočno Košuto. Videlo se je od Obirja do Triglava. Na vrhu smo malo posedeli, zaradi inverzije je bilo kar toplo.

Nadaljevali smo proti zahodu. Po strmem spustu smo prišli do okna. Ko smo prišli skozi okno, smo zavili navzgor ob steni. Prava pot mora biti malo nižje na travniku. Po napornem vzponu smo le videli markirano stezo proti Močnikovem sedlu. Ko smo pod stezo videli vlako, smo se spustili nanjo. Vlaka nas je pripeljala do ceste, ki je vodila do avtomobila.

Turo smo zaključili Pri kanonirju.

Peter, Rado in jaz
7.30 - 15.00
10.12.2015 Mali Draški vrh čez Viševnik Zadnja dva tedna sem želel v hribe, pa je, kljub lepemu vremenu, vedno nekaj prišlo vmes. Danes sem se le odpravil proti Pokljuki.

Iz megle sme prišel v Zg. Gorjah. Na Pokljuki je bilo jasno. Nad smučiščem so bile stopinje poledenele. Nad gozdno mejo pa je bil Viševnik kopen. Na vrhu je pihalo. Pot naprej je bila pomrznjena, vendar kopna. Le na severni strani proti Srenjskem prevalu je bilo malo snega.

Pravi cilj je bil Mali Draški vrh, na katerem še nisem bil. Malo me je skrbelo, ker so ga opisovali kot strmega in krušljivega. Steza je komaj vidna, vendar sem dobro ujel pravo smer. Na vrhu sem užival v samoti, lepem vremenu in razgledu na najvišjega soseda. Nazaj grede, sem zavil navzdol eno grapo prezgodaj. Ko je teren prostal prehud, sem se moral vrniti na greben in poiskati pravo pot.

Najprej sem mislil iti do Lipance. Ko sem na Srenjskem prevalu na tabli prebral, da je do tja še dve uri, sem pot skrajšal čez Kačji rob in bil za kosilo doma.

sam
7.00 - 14.15
7.11.2015 Klikni me! Krofička Do Logarske doline, se je zaradi zaprte ceste pot podaljšala za pol ure.

Po markirani poti smo šli do Koče na Klemenči jami. Od nje smo hodili še nekaj časa po markacijah proti Ojstrici. Ko se nam je prikazala mogočna piramida Krofičke, smo pri možicu zavili levo na lovsko pot. Pred grebenom smo šli previsoko, kazen je bila borba z rušjem. Potem smo še preplezali bližnjico. Ko smo bili pri varovalih, smo videli, kje bi morali hoditi. Na Zadnjem travniku, se je začelo zanimivo iskanje po brezpotju. Strmina na koncu je precejšnja.

Na vrhu smo dolgo sedeli in uživali v razgledu, ki je s te gore prav poseben. Nazaj smo šli po markirani poti. Ko so se končala varovala, smo spet srečali bernskega ovčarja, znanca z Velike Babe. Pri koči smo se poslužili samopostrežnega piva. Do avta je bila slaba ura. Potem pa nas je čakala še dolga pot domov.

Peter, Rado in jaz
6.00 - 18.00
2.11.2015 Osolnik Avto sem peljal na servis. Dve uri čakanja sem porabil za skok na Osolnik.

Iz Gosteč sem šel levo skozi vas, nato po gozdni cesti dokler se ni spremenila v vlako. Vlaka me je pripeljala na cesto, kjer sem našel markacije poti iz Sore. Hitro na vrh in nazaj po isti poti.

Ne vem, če sem šel po poti, ki so mi jo priporočili na servisu.

sam
7.00 - 17.30
04.11.2015 Klikni me! Kredarica Rabil sem daljši sprehod. Dan pred premikom ure na zimski čas in lepa napoved sta me zvabila na Kredarico.

Do Pleše sem hodil z lučjo, potem je bilo z vsakim korakom bolj svetlo. Nad Prgarco je vrhove obsijalo sonce. Steza proti Kalvariji je bila pomrznjena, snega je bilo malo, tako da se je dalo hoditi. Na Kalvariji sem srečal Franjota, ki se je vračal s 1000-ega vzpona na Triglav. Na Kredarici sem bil za mene hitro, v štirih urah.

Sem pa zato toliko dalj ostal gori in užival v prelepem sončnem dnevu.

Nazaj grede sem se še nagledal macesnov v Zgornji Krmi.

sam
4.30 - 17.00
2.10.2015 Velika (Koroška) Baba Za petek je bilo napovedano lepše vreme. Hitro smo bili zmenjeni. Naslednje jutro smo v megli hodili proti Jenkovi planini.

Rado je s planine skočil še na Goli vrh. Nad gozdno mejo naju je dohitel bernski ovčar, kmalu za njim je prišel Rado. Psa brez gospodarja smo komaj spodili v dolino. Greben iz Male na Veliko Babo je bil v soncu.

Z vrha smo šli proti Ledinam. Izbrali smo tehnično manj zahtevno pot po avstrijski strani. Kazen je bil mučen vzpon na sedlo. Ko sem prisopihal na sedlo, se je Rado že vrnil z Ledinskega vrha. Na Ledinah smo dolgo klepetali z oskrbnikom. Potem smo preizkusili obnovljeno pot skozi Žrelo. Je prav po Jezersko zabeljena.

Bojan, Rado in jaz
7.00 - 17.30
9.09.2015 Grintovec Ker imam konce tedna zasedene, sem šel sredi tedna. Najprej sem mislil še više, pa se mi je zdelo prehladno.

Cesta nad Suhadolnikom je lepo urejena. Čez Taško sem bil hitro. Napovedanega lepega vremena ni bilo, čez Kokrsko sedlo so se vlekle megle. Sem bil pa zaradi tega hitro na vrhu. Bilo je megleno, mrzlo, ponekod so bile še zaplate prvega snega. Še hitreje sem jo mahnil v dolino.

Ko sem bil že pri avtomobilu, me je še čakalo vodenje pobeglega bučka čez električnega pastirja in pa komična zapora ceste zaradi spravila lesa.

sam
5.30 - 14.30
22.08.2015 Kanjavčeve police in Vršac Peter je predlagal en trening za smučarijo. Hitro smo bili dogovorjeni za Kanjavčeve police.

Z dnem smo začeli v Zadnjici. Sli smo po poti Čez Komar. Na začetku ni označena, potem pa je dobro zavarovana. Preden se pot priključi mulatjeri, me je malo matralo.

Na začetku poti čez police smo si malo oddahnili. Mrzel veter z Doliča nam ni pustil dolgo počivati. Ker ne maram izpostavljenih poti, me je na začetku malo skrbelo, kako bo. Potem sem videl, da je da na ozka steza, varno speljana nad Kanjavčevimi prepadi. Res pa je bilo treba paziti na vsak korak.

Na koncu poti nas je čakal še vzpon proti sedlu pred Vršacem. Na sedlu so me prepričali, da sem šel še na vrh Vodnikovega Vršaca. Res bi bilo škoda, če bi izpustil grozliv pogled čez Vršacevo steno v dolino.
Na Prehodavcih smo se malo okrepčali in po mulatjeri odšli v dolino.
Spust s sedla čez Dol je bil zelo naporen. Kljub temu smo bili na koncu vsi zadovoljni,ker smo spet izvedli zelo lepo turo.

Bojan, Janko, Martin, Peter, Rado in jaz
4.30 - 20.00
13.08.2015 Jezerska Kočna S Kočno sva že dolgo imela neporavnane račune. Že nekajkrat sem z Grintovca prisopihal na Dolško škrbino, potem pa nikoli nisem imel volje, da bi se povzpel še na njen vrh.

Z dnem sem bil na parkirišču. Do Češke koče sem šel čez Štularjevo planino. Na sonce sem prišel šele, ko sem zapustil melišča. Na Škrbini sem počakal dva, ki sta hodila za mano. Ko smo se kobacali skozi tisti prehod je bilo precej smeha. Brez nahrbtnika sem bil hitro na vrhu.

Ko sem se vrnil na škrbino, me je čakala še pot nazaj. Tokrat se mi ni zdela tako težka. Pri koči je bilo veliko ljudi. Tu sem si privoščil daljši počitek. Potem sem šel po isti poti do avtomobila. Mislim, da je pod Štularjevo planino bližnjica. Bo treba enkrat pogledat.

sam
5.10 - 16.15
01.08.2015 Vajnež - Stol Ko sem gledal zapiske, sem ugotovil, da tega kroga že nekaj časa nisem naredil.

Pri Valvazorju je bilo poln nabrušenih in glasnih planincev. Sam sem zavil na desno in bil v trenutku v samoti. Pri vodnem zajetju Urbas sem zavil s ceste. Strma steza me je pripeljala do bivaka. Po travi sem šel direktno na greben Belščice. Je bolj strmo, kot je na začetku zgledalo. Na grebenu je pihalo. Vrh Vajneža se je spet zavil v meglo. Z vrha sem se spustil na stezo proti Stolu. Ko sem prišel v dolinico pod Stolom, sem šel levo na melišče. Bilo je strmo in krušljivo. Steza se je naredila šele, ko se je priključila pot z avstrijske smeri.

Na vrhu in pri koči je bila gneča, zato sem jo hitro popihal v dolino. Vmes sem se še naduhal murk in nabral šentjanževke za prihodnje leto.

sam
6.15 - 14.30
03.07.2015 Storžič skozi Žrelo Pred morjem še na Storžič. V žrelu je bilo prijetno hladno.

Vrh so ovce spremenile v stranišče, zato sem hitro šel naprej Čez Škarjev rob. Vročina sploh ni bila tako huda.

sam
6.00 - 12.15
07.06.2015 Okrog Begunjščice Šel sem preizkusit nove čevlje. Starim je na ferati odpadel podplat.

Luč sem pozabil doma, zato sem skozi tunel bolj tipal. Nad Prevalo je sonce že močno grelo. Nazaj grede sem srečal Janija. Kar dolgo sva klepetala kako je bilo na obletnici mature. Na Zelenici je bilo že vroče. Čevlji so pa zdržali.

sam
6.30 - 13.00
28.05.2015 Ferata pod Češko kočo Že jeseni smo se dogovarjai, da bomo šli pogledat novo ferato nad Jezerskim. Ujeli smo lepo jutro. Ferata je kar težka.

Moj trebuh je bil pretežak za tisti odsek z oznako E. Moral sem narediti obvoz. Naprej je šlo lažje. Vseeno sem pri koči komaj popil pivo, tako so me bolele roke.

Bojan, Peter, Rado in jaz
7.00 - 15.00
   
                   ***** SEZONA 2014 *****   

 
2.11.2014 Vrhovi nad Soriško planino Izkoristili smo lepo nedeljo in se odpeljali na Soriško planino. Ata je šel proti Lajnarju, midva pa po standardni poti mimo karavle na Možica. Nazaj sva šla čez Slatnik.

Na koncu smo si Pri Slavcu v Zalem logu okrepčali z postrvmi.

Ata Tone, Irena in jaz
9.00 - 15.00
1.11.2014 Klikni me! Prvi, Srednji in Zadnji Vogel. Ko sem bral zapise, sem bil presenečen, da je minilo že sedem let od zadnjega potepanja po Voglih v kopnih razmerah. Tura je res samotna. Če izvzamem trop gamsov, do Vratc nisem srečal žive duše.

Na Vratcih sem še malo razmišljal o poti mimo Tičaric. Na koncu sem se odločil za vrnitev po dolini Za Kopico. Sem bil malo prej doma.

Sam
5.00 - 15.00
19.10.2014 Klikni me! Škednjovec Minilo je leto in dan, kar smo hodili po Fužinskih planinah. Tokrat smo v prelepem vremenu obiskali Škednjovec. Mihelič opisuje, da je ta gora prestižna bohinjska tura in res nas je navdušila. Ko smo premagali krušljiv in oster greben, nas je pričakal prekrasen razgled.

Nazaj grede je Rado ubral "bližnjico" čez Debeli vrh, mi trije smo jo pa udarili kar povprek, čez kamnito puščavo do Lazovškega prevala. Prav veliko človeških sledi na tej poti nismo videli.

Bojan, Peter, Rado in jaz
6.00 - 19.00
12.10.2014 Vajnež po "Skalaški" Po dolgem času ena skupna tura. Še v mraku smo bili pri Trilobitu. Pred planino Seča smo šli na mejni greben in po njem po "Skalaški" poti čez greben Ride na Mali vrh. Ko smo se nehali ubadati z rušjem in krušljivim grebenom, smo prišli v meglo. V vetru in megli smo nadaljevali čez greben Belščice do Vajneža.

Nazaj grede nas je zapeljala nova vlaka pod planino Stamare. Morali smo se vrniti precej nazaj.

Bojan, Rado in jaz
6.00 - 14.30
7.10.2014 Bovški Gamsovec Sem mislil, da bom ujel še malo vremena pred poslabšanjem, pa sem se uštel. Vreme je bilo, namesto sonca pa so gospodarile megle, ki jih je podil mrzel veter. Še kozorogi in gamsi so se skrili.

V megli sem šel čez Bovški Gamsovec. Roke so se mi ogrele šele v Sovatni. Pa še tam je gospodaril veter.

sam
5.30 - 14.00
4.10.2014 Lašček in Banjška planota Jesenska ekskurzija GDG na Banjško planoto. Pohod iz Lokovca na Lašček. Na razglednem vrhu smo imeli smolo, ker so Julijce ovijale megle.

V Lokovcu smo si ogledali Muzej kovaštva, kjer smo videli predstavitev kovanja nožiča - fouča. Pri cerkvici sv. Tomaža smo prisluhnili duhoviti govorici teh krajev. Ogledali smo si še Kanal ob Soči in že v temi odvijugali skozi Baško grapo domov.

GDG
6.30 - 21.00
24.09.2014 Klikni me! Triglav Zaradi množic, ki poleti lezejo na Triglav, se ga kar malo izogibam. Ko čakam, da množice izginejo, me zadnjih nekaj let vedno prehiti sneg. Letos sem izkoristil kratko obdobje lepega vremena. Na Luknji me je, namesto sonca, pričakal mrzel veter in megla, ki sta me spremljala do grebena. Snežišče na planoti nad Sfingo je bilo zelo trdo. Žal mi je bilo, ker nisem imel vsaj derezic. Tudi v Triglavski Škrbini je bil sneg. Stopinje so bile poledenele. Kondicija je zdržala le do Triglavske planote, potem sem vse pogosteje lovil sapo.

Pri stolpu na vrhu smo bili štirje. Še mi se nismo dolgo zadrževali zaradi mrzlega vetra. Tudi na Kredarici ni bilo pretirane gneče. Po počitku sem se spustil Čez Prag v dolino. Na koncu se mi je pot že zelo vlekla. V mraku sem bil pa spet doma.

sam
4.30 - 19.00
7.09.2014 Nad Konjščico Po dolgem času malo normalnega vremena. Doma so zjutraj sijale zvezde, nad Pokljuko je bila pa megla. Na Viševniku sem bil hitro. Tudi megla je hitro prišla za mano. Na vrhu že ni bilo razgleda. Še najhujša megla je bila na Srenjskem prevalu. Zaradi nje nisem šel na Mali Draški vrh. Na Vrhu Velikega se je megla razmaknila, zato sem nadaljeval do Srenjskega prevala in po krušljivem terenu zlezel še na Ablanco.

Na koncu sem jo ucvrl po Triglavski magistrali nazaj do avtomobila. Mali Draški vrh bo pa še malo počakal.

sam
5.30 - 13.30
17.08.2014 Kepa Tudi tokrat sem začel pod Erjavčevim rovtom. Lep dan in prelepi razgledi. Če bi vstal par minut prej, bi lahko občudoval trop gamsov. Tako so jih predhodniki preplašili.

Na vrhu je bilo veliko ljudi. V glavnem so prišli s severne strani.

sam
6.30 - 13.30
10.08.2014 Vrtača čez Malo Glavo Na Ljubelju je bilo še brez oblačka. V Suhem Ruševju sem bil zaradi mokrega ruševja čisto premočen. Ko sem zavil proti Vrtači je bila Zelenica že v megli. Ker sem hitel, sem enkrat zašel preveč v levo. Ko sem prišel na vrh, so bili oblaki manj grozeči. Vrnil sem se po markirani poti.

Posebej pri vzponu je bilo ogromno cvetja.

sam
6.30 - 13.00
01.08.2014 Po grebenu Košutice Miha je imel dopust, pa sva šla. Med potjo po lovskii poti na Korošico sva videla jurčke. Vrh Babe je bil še v megli. Nadaljevala sva po grebenu na Hajnževo sedlo in mimo Korošice domov.

Prva kopna tura v tem letu.

Miha in jaz
7.00 - 13.00
   
                   ***** SEZONA 2013 *****   

 
28.12.2013 Kriška gora Še zadnja skupna tura v letu 2013. Peter in Rado sta šla z družino naokrog čez Tolsti vrh. Ker sem imel popoldan obveznosti, sva šla z Bojanom samo do Kriške gore.

Lep dan nad meglenim morjem.

Bojan in jaz
9.00 - 13.00
1.11.2013 Trstelj Na Kras sva šla bolj zaradi ruja in osmic, kot pa hoje. Spotoma sva se povzpela še na Trstelj, ki se ponaša s čudovitim razgledom. Fotografije je malo pokvaril jugo, pa vseeno. Prekrasen razgled na morje na eni strani in na Vipavsko dolino z Julijci in Triglavom na drugi. Vmes pa v jesenskih barvah žareča kraška pokrajina.

Izlet sva zaključila na osmici v Selah na Krasu.

Domov sva šla pa po "bližnjici" mimo Tržiča, Devina in Trsta. Od tam pa čez Škofije domov.

Irena in jaz
9.00 - 16.30
18.10.2013 Klikni me! Debeli vrh in Ogradi Ko sem na malici omenil Debeli vrh, sta bila Rado in Bojan takoj za. Ko smo parkirali na Blatu, so posijali prvi sončni žarki. Pot do Laza mi je hitro minila. Nad Lazom smo zašli preveč v desno in se natelovadili na melišču pod Ogradi. Pot od Lazovškega prevala proti vrhu je dobro uhojena in označena z možici. Tudi čez škrbino smo zlezli brez težav.

Na vrhu se je pasel trop kozorogov. Razgled je bil veličasten. Na severnih straneh pa je bilo že čisto zimsko. Nazaj grede je Rado poiskal obvoznico mimo škrbine. Pred Lazovškim prevalom, smo se odločili, da gremo čez Ograde. Dostop s severne strani se mi je zdel lažji, kot sem pričakoval.

Tudi na vrhu Ogradov nas je čakal prekrasen razgled. Med občudovanjem jesenske pokrajine, smo se spustili do steze proti planini Laz. Pot do parkirišča na Blatu se mi je strašno vlekla. Žejo smo potešili pri Mihovcu, kot se za Fužinske hribe spodobi.

Bojan, Rado in jaz
6.30 - 18.00
13.10.2013 Srednji vrh - Kališče Imel sem višje načrte, potem sem videl, kako nizko je sneg. Na hitro sem se odločil za Cjanovco, ker je blizu in tam že nekaj časa nisem bil.

V Hudičevem borštu sem si ogledal obnovljeno lovsko kočo. Veselil sem se lepega vremena in jesenskih barv, ki so se kazale v soncu. Ko sem prišel na Dolge njive, je mrzel veter navlekel megle. Pa še revma se je oglašala, zato bi kmalu obrnil. Vseeno sem šel na Srednji vrh. V vetru sem se komaj podpisal.

Nadaljeval sem po grebenu do Kališča. V koči sem srečal toliko znancev, da bi skoraj pozabil, da moram v dolino.

sam
6.30 - 16.00
14.09.2013 Kukova špica Nekaj časa že razmišljam o Rjavini. Sneg, ki je zapadel med tednom me je od nje odvrnil. Za rezervo sem imel Kukovo špico.

Iz Črlovca sem začel še v mraku. Ko sem prišel na rob, je na vrhove posijalo sonce. Čaroben trenutek, ki ga težko opišeš. Pot sem poznal. Strmina pod Gulcami mi je spet delala težave. Kljub lepemu vremenu je bilo precej hladno. Pod vrhom je bila zemlja v senci pomrznjena. Snega je bilo samo za vzorec.

Na vrhu mraz in neskončen razgled. Nazaj sem šel počasi, ker se mi ni nikamor mudilo. Užival sem v razgledu in samoti, saj sva bila ta dan na vrhu samo dva. Rjavina bo pa še počakala.

sam
5.15 - 15.30
7.09.2013 Grintovec Da bi šel enkran na Grintovec s severa sem že dolgo razmišljal. Še v mraku sem se odpravil proti Češki koči. Od tam sem šel na vrh čez Mlinarsko sedlo. Na vrhu gneča. Večina je prišla z juga.

Vrnil sem se čez Dolce po Kremžarjevi poti. Zaradi kolena je šlo navzdol bolj počasi.

Lepa, a kar dolga in naporna tura.

sam
5.00 - 17.30
17.08.2013 Kalški greben Na Kalški greben s severa še nisem hodil. Avto sem pustil pod Suhadolnikom, do Cojzove sem šel čez Taško. Pot je lepo urejena. Pot do Kalške gore sem že poznal. Nadaljevanje po grebenu je kar zahtevno, vendar lepo varovano. Posebej je zanimiv spust v škrbino na koncu grebena.
Najprej se nisem mislil vračati po isti poti, potem sem se le odločil. Na Kalški gori mi je zmanjkalo vode. Tekočino sem nadoknadil na Kokrškem sedlu.
Do avta sem šel po stari poti, ki je tudi delno obnovljena.

sam
5.45 - 15.30
11.08.2013 Košutica Popoldne sem imel obveznosti, zato sem spet moral nekam blizu. Odločil sem se za Tržiško Babo. Zjutraj sem bil sam. Šlo je kar hitro. Na vrhu sem zajel sapo in zbral voljo za nadaljevanje do Hajnževega sedla. Tisti ostri greben mi ni nikoli prijeten. Pa ni bilo tako hudo. Na Hajnževem sedlu je bila gneča, še večja pa pri planšariji na Korošici, zato sem tam sploh nisem ustavljal. Sem bil zato prej doma.

sam
6.00 - 11.30
03.08.2013 Storžič skozi Žrelo V hudi vročini je najboljša senčna stran. Na žalost tudi tam ni bilo hladno. Na parkirišču je bila gneča, v Žrelu pa sem bil med prvimi. Do vrha mi je šlo kar dobro. V dolino sem šel čez Škarjev rob. V rušju je pritisnila vročina, tako da mi vode ni bilo treba voziti nazaj domov.

sam
6.00 - 12.15
30.06.2013 Stol Že z Vrtače sem ga gledal. Ni se mi dalo daleč vozit. Vreme pri Valvasorju me je odvrnilo od običajne krožne ture čez Vajnež. Na vrhu je bilo precej hladno. Sem bil pa zato prej doma.

sam
6.00 - 12.15
22.06.2013 Klikni me! Vrtača Že tretji letošnji poizkus vzpona na Vrtačo. Končno mi je le uspelo. Gor sem šel po poti čez Malo glavo. Še najtežji del je bilo prebijanje skozi ruševje v krnici pod Palcem. Potem postane zanimivo, saj stezica na začetku sezone ni preveč shojena. Sem se pa bolje držal prave smeri, kot pred leti, ko sva tu hodila z Bojanom. Nazaj sem šel po normalki.

sam
6.00 - 12.30
08.06.2013 Po dolini reke Glinščice Ekskurzija GDG po dolini reke Glinščice. Avtobus smo pustili v Boljuncu pri Trstu.
Pot nas je vodila po dolini. Del skupine je šel do cerkvice Svete Marije na Pečeh. En del pa se je povzpel na Comicijev turn.   Nato smo skupaj šli do vasi Botač. Vrnili smo se po drugi strani doline. Najprej smo se povzpeli do opuščene železniške proge. Potem smo se ustavili na razgledišču Zabrežec in se spustili nazaj v Boljunec. Med vožnjo domov smo postali še pri spomeniku Bazoviškim žrtvam. (prva kopna tura).

GDG
7.00 - 17.30
01. 06. 2013 Srednji vrh Najprej sem mislil na Vrtačo. Nad domom na Zelenici se je pričel sneg. pri odcepu za Suho ruševje je bilo snega že skoraj 20 cm.  Bil sem prvi, snega je bilo vedno več. Na meliščih so bili trakovi plazovine debeli čez meter. Odločil sem se, da bom zavil po poti proti Stolu. Potem sem se spustil na sedlo Šija, od tam pa na Srednji vrh. Zaradi snega je bilo iskanje poti naporno. Na Srednjem vrhu je močno pihalo, zato sem šel hitro mimo Iskrške koče nazaj na Zelenico.

sam
6.15 - 12.00
26.05.2013 Blegoš V tem spremenljivem vremenu ni bilo za drugam. Na Črnem Kalu sem videl parkiran Bojanov avto. Po grebenu je bilo vedno več snega. Na vrhu ga je bilo skoraj 30 cm. Na vrhu začuda ni pihalo. Hitro sem šel do koče in potem nazaj na Črni kal. Bojana sem dohitel šele pr' Andrejon.

sam
7.30 - 12.00
   
                   ***** SEZONA 2012 *****   

 
17.11.2012 Rodica - Matajurski vrh Še drugi del prečenja grebena Rodica - Črna prst. Tokrat smo začeli nad Rutom. Do Rodice smo šli po bližnjici, ki smo jo malo podaljšali. Na vru Rodice je pihalo. Nadaljevali smo po grebenski poti čez Suho Rodico in Raskovec do Matajurskega vrha. Od tu smo se spustili do steze, ki vodi od lovske koče na Saneku proti Rutu. Po njej smo prišli nazaj na izhodišče.

Bojan, Rado in jaz
6.15 - 18.00
10.11.2012 Klikni me! Kraški rob Z Društvom Geografov Gorenjske sva šla na izlet po Kraškem robu. Hoditi smo začeli na Črnem Kalu. Po ogledu Benkove hiše smo se povzpeli na Kraški rob in ob čudovitih razgledih hodili do Podpeči. Ogledali smo si še izvir Rižane, nato pa smo izlet zaključili na osmici v Kubedu.

Irena in GDG
7.00 - 18.30
24.10.2012 Klikni me! Lepo Špičje Lep dan sem izkoristil za slikanje zlatij macesnov v dolini Sedmerih jezer. Povzpel sem se še na Visoko Špičje. Za kaj več mi je zmanjkalo dneva. Prekrasen dan in veličastni razgledi. Čez Komarčo sem pa moral gor in dol hoditi v temi.

sam
5.30 - 19.15
20.10.2012 Klikni me! Bovški Gamsovec in Stenar Sem mislil na Triglav, pa je bilo tam preveč snega. Zato sem šel slikat kozle na B. Gamsovec. Nad Luknjo je trop gamsov nadomeščal kozoroge, ki se tam običajno pasejo. V prekrasnem vremenu sem šel še na Stenar in skozi Sovatno domov.

sam
5.45 - 16.30
06.10.2012 Grintovec Napoved ni bila najbolj obetavna, zato sem si rekel, da tudi v megli lahko pridem čez Streho na Grintovec. Bil sem priden, oblačnost pa je na mojo srečo zamujala. Tako sem bil na vrhu sam in užival v prekrasnem vremenu. Ko so se pričele vleči skup megle, sem pa že zdavnaj popil pivo na Kokrškem sedlu. Gor in dol sem šel čez Taško. Pot je obnovljena.

sam
6.00 - 14.00
29.09.2012 Zahodni del grebena Košute Avto sem pustil na planini Pungart in se odpravil v meglo. Od Škrbine do Velikega vrha sta me spremljala samo veter in megla. Prve ljudi sem srečal šele pod Velikim Vrhom. Pri načrtovanju poti sem pozabil, da se pot od Kofc na Pungart zelo vleče.

sam
7.00 - 14.30
16.09.2012 Klikni me! Kepa Tokrat sem šel na Kepo iz Dovjega. Začel sem v Erjavčevem rovtu. Vso pot do vrha me je spremljala megla. Na vrhu so bili sami Avstrijci in kavke. Ko sem se vračal, se je pričelo jasniti. Če je razgled, pot sploh ni tako dolgočasna, kot se mi je zdelo pri vzponu.

sam
6.00 - 13.30
09.09.2012 Klikni me! Mala, Velika in Zadnja Mojstrovka čez Šitno glavo Po dolgem času spet v hribe. Na Malo Mojstrovko sem šel po neoznačeni poti čez Šitno glavo. Lepa in samotna pot se pod vrhom priključi Hanzovi poti. Z Male sem šel na Veliko in z nje hitro naprej po grebenu proti Zadnji Mojstrovki. Ko sem prilezel na Predvrh Velike Mojstrovke, sem ugotovil, da Zadnja le ni tako blizu, kot sem si predstavljal. Na Zadnji sem srečal dva, s katerima smo z združenimi močmi poiskali pot nazaj proti Vratcem. Melišče je v zgornjem delu tako zdrsano, da je nevarno.

sam
5.15 - 13.30
04.08.2012 Možic, Slatnik Izlet na Soriško planino sva izkoristila za skok do Možica. Ata im mama sta se sprehajala v dolini, midva pa po znani poti mimo kasarne na Možic. Vrnila sva se po mulatjeri mimo Slatnika. Na koncu smo se ustavili še na ribah Pri Slavcu.

Irena in jaz
8.15 - 13.30
28.07.2012 Klikni me! Špik Želel sem preveriti kako je z mojo revmo. Odločil sem se za Špik. Gor sem šel mimo koče v Krnici in čez Lipnico. V vročem dnevo je bilo na vrhu veliko ljudi. Vrnil sem se skozi Kačji graben, čeprav sem si rekel, da tam najbrž nikoli več ne bom hodil. Tokrat je bila pot manj spolzka, vseeno je pa zelo, zelo dolga.

sam
5.00 - 15.30
19.07.2012 Klikni me! Storžič skozi Žrelo Tokrat sem šel prvič sam s severne strani na Storžič. Od Doma pod Storžičem sem šel skozi Žrelo na greben in naprej na vrh. Nazaj sem šel po južni strani po poti mimo planine Javornik na Veliko Poljano. Od tam pa čez Malo Poljano nazaj k avtomobilu.

sam
5.45 - 13.00
30.06.2012 Okrog Begunjščice Pred odhodom na morje sem naredil še en moj krog okrog Begunjščice. Skozi tunele na Prevalo. Čez Kalvarijo na vrh. Na vrhu je bilo veliko ljudi. Nazaj sem šel po običajni poti na Zelenico in od tam domov. Bilo je zelo vroče.

sam
5.45 - 13.00
23.06.2012 Klikni me! Košutica Vreme in moj revmatizem mi nista dopuščala večjih tur. Z Bojanom sva se dogovorila za prečenje grebena Košutice. Dostop s Korošice ni nič posebnega. Greben proti Hajnževemu sedlu je oster in krušljiv. Na začetku sezone sem bil kar vesel, da nisem šel sam.

Bojan in jaz
5.30 - 12.30
19.05.2012 Klikni me! Golica in Klek Prva kopna tura letos. Po grebenu Karavank od Pustega rovta čez ptičji vrh na Golico. Z nje spust na Jekljevo sedlo in še vzpon na Klek (Petelinjek). Povratek po poti, ki skoraj vodoravno preči pobočja Golice. Pri koči je bilo zaradi praznika narcis ogromno ljudi.

sam
6.00 - 14.30
   
                   ***** SEZONA 2011 *****   

 
8.12.2011 Klikni me! Nad Kotom Še en lep dan. Po Miheličevem opisu sva prehodila greben med Kotom in Vrati.

Bojan in jaz
6.30 - 15.00
1.12.2011 Klikni me! Košutnikov turn Pokazala se mi je priložnost, da sem iskoristil lep dan. Na Košutnikovem turnu še nisem bil.

sam
7.00 - 13.00
27.11.2011 Klikni me! Kamniti lovec Še ena smučarska izvidnica. pot ni bila naporna, na koncu je bila pa kar dolga ;).

Bojan, Peter, Rado in jaz
7.00 - 17.30
16.11.2011 Klikni me! Črna prst - Matajurski vrh Gledat sva šla kje smučajo fantje iz Baške grape. Za dolgo pot je bil prekrasen dan skoraj prekratek.

Bojan in jaz
6.30 - 17.30
29.10.2011 Klikni me! Vrtaško Sleme Pot na Vrtaško Sleme po stezi na Vrtaško planino, ki vodi nad Peričnikom in vrnitev po lovski stezi nad Vrati je jeseni najleša.

Bojan in jaz
7.00 - 16.00
16.10.2011 Klikni me! Stogi O Jezerskem Stogu sem že dolgo razmišljal. Vsako leto sem toliko časa odlašal, da je zapadel sneg. Letos sem le našel čas in se sam lotil prijetnega potepanja po krajih nad Fužinskimi planinami. Po petih vrhovih mi je na Lazovškem prevalu zmanjkalo volje za vzpon na Ograde. Če me je Jezerski Stog čakal deset let, bodo pa še Ogradi počakali kakšen teden ali leto.

sam
5.30 - 16.00
04.10.2011 Klikni me! Vevnica Ko smo se dogovarjali za nedeljski cilj je Bojan predlagal Vevnico. Mene je malo zvilo, saj mi take poti niso čisto pri srcu. Nazadnje sem le zlezel čez, za nadaljevanje do Ponce pa nisem imel moči, zato smo se vrnili po isti poti. Kljub temu, da je spust po ferati težji, kot vzpon, mislim, da smo naredili prav. Za nadaljevanje do Ponc še nimam dovolj kondicije.

Bojan, Rado in jaz
5.30 - 19.00
17.09.2011 Šplevta Mislili smo iti na Oltar. V Vratih je še dobro kazalo, nad Brinjem me je pričelo nekaj zvijati. Morda sta bila Andrej in Bojan prehitra zame, morda se je v meni nekaj kuhalo. Dogovorili smo se, da bosta šla sama na Oltar, jaz pa morebiti na Dovški križ. Ko smo prišli do sedla nad bivakom dva, so nas zagrnile megle. Tako smo se na koncu skupaj sprehodili na Šplevto. Potem pa spust do bivaka in dir po melišču nazaj v Vrata.

Andrej, Bojan in jaz
6.00 - 16.00
10.09.2011 Klikni me! Vrtača čez Malo glavo Z Bojanom sva šla na Vrtačo po jugovzhodnem grebenu. V vodniku je ocenjena kot brezpotje, vendar je zaradi številnega obiska pot zelo dobro vidna. Začela sva v Suhem ruševju, ki ga v kopnem skoraj nisem spoznal. Nazaj sva šla po označeni poti.

Bojan in jaz
5.45 - 13.30
04.09.2011 Klikni me! Pihavec Po poletnih počitnicah smo se spet zbrali na "eni zaresni" turi. Izbrali smo brezpotno smer iz Luknje na Pihavec. Vnili smo se po markirani poti. Ker nam je že primanjkovalo tekočine, smo zavili še k Pogačnikovem domu. V Vrata smo se spustili čez Sovatno, za katero je Peter že la Luknji ugotovil, iz česa izvira ime.

Bojan, Peter, Rado in jaz
5.15 - 19.00
21.08.2011 Klikni me! Ledinski vrh Na Ledinah me ni bilo že zelo dolgo. Ugotovil sem, da pristopov s severne strani Grintovcev skoraj ne poznam. Gneča na parkirišču me je presenetila,  zato sem zgrešil pot in sem prišel na Ledine po lovski poti. Nadaljeval sem na Jezersko sedlo. Ko sem videl,  koliko se moram spustiti za pot na Babo po avstrijski strani, sem se raje odločil za bližji Ledinski vrh. V vročini tega dne, je bilo čisto dovolj. Z Ledin sem šel v dolino skozi Žrelo, tako sem vsaj malo okusil težavnost pristopov z Jezerskega.

sam
5.15 - 13.00
14.08.2011 Kukova špica Po sobotnem izletu na Koroško sem šel spet v hribe. Najprej sem razmišljal o Grintovcu. Ko sem prebral, da je bilo v soboto na njem veliko ljudi, sem se odločil za samotnejšo Kukovo špico. Res je bilo parkirišče Črlovcu skoraj prazno. Tudi celo pot do Gulc sem hodil sam, šele pod vrhom sta me dohitela dva iz okolice Podnarta. Veličasten razgled so pričele motiti megle, ki so se dvigale iz Vrat. Megla je malo olajšala vročino pri spustu. Na prodi Črlovca je bilo pa spet zelo vroče.

sam
5.15 - 14.30
6.08.2011 Okrog Begunjščice Še enkrat sam. Po moji običajni poti. Skozi tunele na Prevalo in z nje čez Kalvarijo na vrh. Ta smer se mi zdi boljša, ker zjutraj gre toliko ljudi proti Prevali. Na vrhu so me pričakale ovce in megla iz katere je najprej rosilo, na koncu pa deževalo. Spust proti Zelenici je bil zaradi mokrih skal včasih malo siten. Zaradi dežja se na Zelenici sploh nisem ustavil. na Ljubelju pa ja že sijalo sonce.

sam
6.15 - 13.30
31.07.2011 Tosc Po morju in obdobju slabega vremena sem šel občudovat rože na Tosc. S Pokljuke so se prot Triglavu valile množice. Ko sem zapustil "magistralo" je bilo vse mirno. Ob poti so cvetele planike in murke. Na vrhu sta me prehitela dva, potem sem počakal še tretjega, ki je vzel cel greben od malega Draškega vrha. Nazaj grede sem najprej mislil še na Srenjski preval in Viševnik. Poletna vročina in pomanjkanje kondicije sta me prepričala v povratek mimo Konjščice.

sam
6.00 - 14.00
29.05.2011 Storžič Prva kopna tura v tej sezoni. Jugozahodni greben je odličen za nabiranje kondicije. Obenem se še izogneš trumam, ki drvijo na Kališče iz Mač. Na celi poti sem srečal samo tri. Drugače je bilo na povratku proti Kališču.

sam
6.00 - 13.00
   
                   ***** SEZONA 2010 *****   

 
6.11.2010 Klikni me! Kofce gora in Veliki vrh Še nad Kofcami sem razmišljal, ali naj grem proti Konju ali na Veliki vrh. Na koncu sem šel na Veliki vrh.

sam
7.00 - 13.00
22.10.2010 Debela peč Nisem vedel, kam bi šel v snegu slikat macesne. Potem sem se odpravil na Debelo peč in ni mi bilo žal.

sam
7.30 - 14.30
9.10.2010 Klikni me! Bavški Grintavec Še en lep jesenski dan. Bavški Grintavec je zelo zahteven, tudi pristop do njega je zelo dolg. Na vrhu smo bili poplačani s prečudovitim razgledom.

Bojan, Rado in jaz
6.30 - 20.00
2.10.2010 Klikni me! Grintovec Zjutraj sem bil preveč zgoden, zato sem čakal petnajst minut v avtu. Kljub temu sem šel čez Taško z lučjo. Prekrasen dan nad meglenim morjem, le na vrhu je mrzlo pihalo.

Sam
5.30 - 14.00
22.9.2010 Klikni me! Storžič skozi Žrelo Na Storžič skozi Žrelo še nikoli nisem šel. Zaradi prebolene viroze me je Rado moral precej čakati, no tudi drugače bi me moral. Izkoristila sva še en lep dan pred poslabšanjem vremena.

Rado in jaz
7.00 - 14.30
2.9.2010 Cjanovca, Srednji vrh Iz Mač sem šel do Hudičevega boršta in naprej skoraj vodoravno čez Zaplato skoraj do Javorovega vrha. Od tam pa po grebenu na vrh Cjanovce.  Nato sem šel še na Srednji vrh. Z njega sem hotel še proti Malem Grintovcu. Pred vzponom sem se premislil in sem šel raje čez Dolgo njivo proti domu.

sam
6.40 - 14.00
26.8.2010 Klikni me! Okrog Kalškega grebena Z Bojanom sva pustila avto na parkirišču pod Suhadolnikovo domačijo. Čez Taško sva šla do Kokrškega sedla in naprej na Kalško goro.  Kalški greben je bil v megli, zato sva se spustila na Kalce. Mimo Krvave mlake sva prišla na Dolgo njivo, od tam pa čez Lojtro do Robleka. Na koncu sva morala priti še do avtomobila. Dolga, samotna in zelo zanimiva tura. Skupaj se je nabralo za 2150 m vzpona.

Bojan in jaz
6.00 - 16.00
21.8.2010 Begunjščica Krog okrog Begunjščice.  Najprej na Prevalo, potem po Kalvariji na vrh. Pot nad Prevalo so podrle krave. Do vrha nisem srečal nikogar. Na vrhu se je razjasnilo.  Ko sem se vračal naokrog na Zelenico, sem srečal veliko ljudi.

sam
6.40 - 12.30
5.8.2010 Vrtača Po skoraj dveh mesecih v hribe. Vreme ni bilo najbolj stabilno. Že na zelenici so se pričeli zbirati oblaki. Ko se pot vzpne proti grebenu je že malo rosilo. Na vrhu sem hitro obrnil. Kljub temu me je a meliščih že ujel dež. Sem bil pa zato prej doma.

sam
6.40 - 12.30
4.7.2010 Mladi vrh Najprej sva iskala tisto pot, ki je opisana v knjigi (Gams), pa je bilo preveč zaraščeno. Potem sva šla po poti čez Stari vrh. Sploh ni bilo tako vroče, kot je na začetku kazalo.

Irena in jaz
9.00 - 12.00
21.2.2010 Osojnica O tem razgledniku nad Bledom sem že dolgo premišljeval. Iz Zake sva šla po slabo označeni in razdrapani poti najprej na Veliko Osojnico, potem pa še na Malo. Z Male Osojnice je tisti klasični pogled na Bled z otokom in Stolom v ozadnju. Meni se je na žalost pokvaril fotoaparat, zato bovo tja gor morala še enkrat.

Irena in jaz
9.00 - 12.30
03. 01.2010 Tošč Prvi sprehod v novem letu. Pot na Tošč iz Hrastnice je samotna. Res sva bila med prvimi, ki so prišli na vrh s te strani. Na vrhu je bila tradicionalno okrašena smrečica in polno ljudi. Hitro sva obrnila in bila za kosilo že doma.  

Irena in jaz
9.30 - 12.30