Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
1. 11. 2014 Prvi, Srednji in Zadnji Vogel
Klikni za povečavo! Po turi na Škednjovec sem šel še enkrat v fužinske planine. presenečen sem bil, ko sem ugotovil, da je minilo že sedem let od zadnjega kopnega obiska Voglov. Vmes sva bila enkrat z Radotom na Slatni, enkrat smo pa smučali s Srednjega Vogla.

Nad Blatom se je zdanilo, na Jezeru je bila slana. Pred planino Dedno polje sem spet fotografiral smrečico. Ko sem doma primerjal fotografije z leta 2005, sem bil presenečen, kako počasi raste. Se pa zato toliko bolj širi cesta.

Zato me ni presenetilo, da je bil pred nekim stanom na planini parkiran terenec. Spreševal sem se, kje so zdaj tisti čuvaji narave, ki so se tako glasno oglašali, ko so tržiške upokojence peljali s helikopterjem po TNP.
Macesni nad Dednim poljem se še niso čisto obleteli. V jutranjem soncu so povsod žarele barve jeseni.

Odcepa za prvi Vogel ni težko udeti, saj ga označujeta kar dva možica. Tudi pot po melišču je dobro shojena.  Prepoznal sem stečino, po kateri sva z Radotom prezgodaj zavila proti Slatni.  Ni me premamila.

Pod sedlom med Prvim Voglom in Slatno sem presenetil trop gamsov.  Bili so plašni in so se mi umaknili, še preden sem v slabi svetlobi naredil par fotografij. Kasneje sem ugotovil zakaj so tako plašni. Pod vrhom Prvega Vogla sem našel tulec naboja lovske puške.

Po strmih travah in skrotju sem se povzpel na greben. Tu se je odprl razgled od Triglava pa do Krna v daljavi. Dolina je bila v megli, tako da je izgledalo, kot bi jo zalilo morje.
Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Z vzhoda je včasih pihal mrzel veter, v zavetrju je bilo prijetno toplo.

Na vrhu Prvega Vogla se nisem ustavljal. Zaradi vetra sem šel hitro naprej.  V iskanju prehodov med kotanjami sem še enkrat presenetil gamse, ki so se potem raje umaknili proti Debelemu vrhu.

Pod Srednjim Voglom je bilo malo snega. Razmišljal sem, kako je tu drugačen svet pozimi, ko sneg zasuje vse kotanje.

Ko sem prišel na vrh Strednjega Vogla, sem na prvem videl dva, ki sta šla po isti poti. Tudi na Zelnarici sem opazil dve postavi.

Vzpon na Zadni Vogel se mi je zdel lažji, kot sem ga imel v spomino. Mimogrede sem bil na vrhu.
Sestop z Zadjega je zaradi skrotja siten. Pred leti je bilo lažje, ko sem se spustil po sneženem jeziku. Tokrat pa sem bil kar vesel, ko sem se pridrsal do Vratc. V zavetju sem si na mehki travi vzel čas za malico.

Doma še nisem vedel, po kateri poti se bom vrnil z Vratc. Imel sem tri variante: Po najdaljši čez Sedmera jezera se mi zaradi snega ni preveč dalo.  Tudi drugi: Pod Tičarico, sem se potem, ko sem se spomnil, za koliko se moraš dvigniti pod Zelnarico, hitro odpovedal.

Raje sem pojedel še eno jabolko in na mehki travi pričakal dva, ki sta otovorjena s težkimi nahrbtniki pisopihala na Vratca.


Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Z Vratc sem se po snežiščih hitro spustil v dolino.  Nižje je postalo bolj toplo. Po poti sem srečal še nekaj ljudi, ki so bili vsi v kratkih rokavih.

Na Dednem polju je bilo živahno.  Vikendaši so pripravljali kosilo. Še pred enim stanom je stal terenec. Me prav zanima, kdaj bodo cesto do planine asfaltirali.

Mimo planine Pri Jezeru sem bil hitro na Blatu, ki se je medtem ko  me ni bilo, napolnil z avtomobili, ko so bili parkirani skoraj do odcepa za Vogar.