Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
09. 09. 2012 Po grebenu Mojstrovk
Klikni za povečavo! Kljub temu, da je bil še mrak, ko sem prišel na Vršič, se plačilu pakirnine nisem izognil.  Z možakarjem sva se pogovorila o obiskanosti prelaza in o moji poti. Najbrž sem bil ta mesec prvi, ki je bil z njim prijazen.
Če ne Če ne bi bil sam, bi najbrž šel na Mojstrovko po Hanzovi. Ko je Rado prejšnji dan odpovedal, sem na hitro prebral opis poti mimo Nad Šitom glave. Ko sem prišel pod stene, sem moral paziti na odcep proti severu.   Udobna steza se je spremenila v zoprno melišče. Pod grebenom sem srečal osamljenega gamsa, ki je šel proti Nad Šitom glavi.  Ta po krivici zapostavljen dvatisočak je lahko pozimi dobro smučišče.

Na grebenu sem prišel do markacij Hanzove poti. Do vrha me je čakalo še malo plezanja. Dohiteli so me štirje, ki so se na Malo Mojstrovko povzpeli po Hanzovi poti.
Na Mali Mojstrovki se nisem dolgo mudil. Nahranil sem lačni kavki in se naužil razgleda. Dan je bil brez oblačka. 

Od tisOd tistih, ki so me dohiteli, sta dva imela namen iti do Travnika. Dva iz Postojne pa sta  mislila iti samo do Velike Mojstrovke.

Med obujanjem spominov na smučarijo sem se odpravil proti Veliki Mojstrovki.

Vedno Vedno pozabim, da pot na Veliko Mojstrovko ni markirana. Dva pred mano sta prezgodaj zavila in sta se morala vrniti. Mislim, da je tudi mene nekoč že zapeljala ista polička. Pozimi je pristop lažji, saj lahko samo slediš stopinjam predhodnikov.
Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Ko se nas je vseh pet zbralo na vrhu Velike,  je bil vrh Male že poln pik.

Po grebenu do Zadnje Mojstrovke še nisem hodil. Tudi nisem prevelik ljubitelj grebenov, zato sem se z Velike Mojstrovke hitro odpravil naprej.
Greben gre skoraj v vodoravni smeri proti jugu. Ni pretirano oster, izogibati se moraš samo velikim skalam. Težavam se umakneš proti Vršiču.

Na naslednji vzpetini sem bil presenetljivo hitro. Bil sem kar malo razočaran, ker sem tako hitro prišel na Zadnjo Mojstrovko. Še bolj sem bil razočaran, ko sem v daljavi zagledal pravo Zadnjo Mojstrovko. Na Srednji, nekateri vzpetino imenujejo tudi Predvrh Velike Mojstrovke, sem naredil nekaj fotografij in se po vse bolj razdrapanem grebenu odpravil naprej.
Ko sem priplezal na vrh Zadnje Mojstrovke, sem se pogovarjal z dvema, ki sta me z vrha opazovala, ko sem bil jaz še na Srednji. Pogovarjali smo se o tej najvišji vzpetini na grebenu, ki nima pravega imena.

Grebenske poti sem imel dovolj. Če bi šel naprej do TravnikaGrebenske poti sem imel dovolj. Če bi šel naprej do Travnika, bi se tura podaljšala vsaj za tri ure. Zato sem se odločil, da se vrnem na Vršič. Po isti poti nisem hotel.  V opisu je omenjena lovska steza, ki vodi s Suhega vrha proti Vratcem.  Kje točno steza poteka, tudi onadva nista vedela.
Zato smo vrha odšli skupaj in s skupnimi močmi poiskali najboljšo smer proti obljubljeni stezi. Melišče je bilo polno velikih skal. Moj gleženj se še ni čisto opomogel, zato sem moral biti na skalah previden.  Ko sem zagledal prve možice, ki so označevali stezo sem bil vesel, ker sem mislil, da bo naprej pot bolj gladka. Vendar sem se motil.
Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Poti sploh ni bilo, možici so le označevali približno smer med skalami. Šele pod Grebencem, bi lahko govorlil o stezi.
Pod Vratci je pot, zaradi številnega obiska, zelo zdrsana in nevarna. Z grozo sem opazoval "planince", ki so se vzpenjali v plesnih supergah z gladkim podplatom. Morda ti podplati na takem terenu manj drsijo, kot moj Vibram, ki na strmi poti velikokrat ni našel prave opore.

Na melišče sem zavil prezgodaj.  Zato sem se nekaj časa raje spuščal po travi ob robu. Šele v sredini je pas grušča postal dovolj debel, da sem zavil nanj. Potem sem bil res hitro na Vršiču, polnem ljudi in pločevine.