Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
16.10.2011 Krsteniški, Jezerski in Prevalski Stog
Klikni za povečavo! O Jezerskem Stogu sem premišljeval odkar sem dobil Miheličev vodnik Bohinjske gore. Z vzponom sem vsako leto toliko časa odlašal, da me je vedno prehitela zima.

Letos sem se le odločil.  Na parkirišču na Planini Blato je bila še skoraj tema. V mraku sem komaj videl kupček skal, ki me je z razdrapane vlake usmeril na lovsko stezo. Nad Blatom so posekali precej dreves, tam se je steza težko sledila. Na srečo se je hitro danilo. Malo pod lovsko kočo so me pozdravili prvi sončni žarki.
Na Krstenici je bilo mraz. Ko sem videl, da se iz dimnika ene izmed koč kadi, bi se najraje povabil na obisk in se pogrel pri peči.

Steze proti Krsteniškemu Stogu ni bilo težko najti. Do prave barve je macesnom manjkalo še kakšen teden. Jutro je bilo čudovito, razgled je segal od Triglava, preko Bohinja vse do Krna, katerega špico sem razločil na jugu.

V gozdu pred sedlom med Stogoma me je presenetil gams. Tako hitro je izginil, da nisem utegnil izvleči fotoaparata.  S Sedla sem se obrnil na jug in preko ostrega grebena, nad posekanim rušjem prišel na moj prvi današnji cilj. Na Prvem, Malem ali Krsteniškem Stogu me je pozdravil mrzel veter, zato sem hitro obrnil.

Skozi rušje sem se prebil do vznožja Jezerskega Stoga. Čez grapo pod vrhom sem si moral pomagati z rokami, potem sem bil hitro na vrhu.
Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Z Jezerskega Stoga sem se spustil na Jezersko sedlo. Pri branju opisov poti me je vedno motilo, ker ni noben opisoval sprehoda po grebenu do Prevalskega Stoga. Na sedlu sem razumel zakaj te poti ni. Strme stene Adama in Eve preprečujejo eleganten pristop. Zato je potrebno narediti obvoz po meliščih pod Prevalskim Stogom in se nanj povzpeti z Mišeljskega prevala.

"Slabo vidno stezo po meliščih", opisano v vodniku, mi je pokazal gams, drugače je ne bi našel. Sledeč gamsove stopinje na zaplatah snega sem dokaj elegantno prišel čez melišča. Ko sem nekje pot izgubil in sem se že hotel  spustiti do planine pod Mišelj vrhom, se je gams spet pojavil pred mano, kot da bi me za ovinkom čakal. Na Mišeljskem prevalu se me je gams končno naveličal čakati in je izginil. Tam sem pa že vedel, kam moram.
S severa sem po strmi poti prišel na vrh Prevalskega Stoga. V zavetju je bilo prijetno toplo. Na vrhu so bili trije fantje, ki so prišli z Jezerc. Izkazalo se je, da so prenočili v tisti bajti, kamor bi se zjutraj najraje povabil na kavo.

Vsi smo bili navdušeni nad vremenom in občudovali hribe okrog nas. Po obilni malici sem se odločil, da se povzpnem še na Adama in Evo, čeprav takrat še nisem vedel katera vzpetina je Adam in katera Eva. Na poti do Eve mi je nek planinec povedal, da je Eva tista, ki ima na vrhu možica. Ta planinec je bil tudi zadnji človek, ki sem ga na vsej poti srečal. Ostale ljudi sem videl samo od daleč, bodisi globoko pod mano, ali pa kot drobne pike na kašnem vrhu.


Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Z Eve sem šel še na Adama, potem pa v dolinico, kjer so bili macesni že prave barve.  Potem je bilo treba spet v klanec. Da sem privarčeval malo višine, sem šel proti Lazovškem prevalu kar po melišču pod stenami. Na nekem mestu so se pred kratkim odlomile velike skale, tam sem šel precej hitro in čisto potiho.

V strmini pod prevalom je bilo v senci vse pomrznjeno. Ko sem s prevala Gledal neprijazno in hladno pot proti Ogradom, mi je za nadaljevanje zmanjkalo volje. Raje sem se spustil na Planino v Lazu in naprej proti Blatu.

Za mano je bil še en lep dan. Ogradi bodo pa še malo počakali.
Klikni za še več slik na Picassi