Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Dnevnik Arhiv Nekaj najlepših
21.08.2011 Ledinski vrh
Klikni za povečavo! Ko sem razmišljal kam v hribe za konec tedna, mi je na misel hodila Škrlatica. Huda vročina zadnjih dni me je napeljala na razmišljanje na turo, ki poteka bolj v senci.

Pomislil sem na Jezersko. Ko sem gledal kam, sem se skoraj odločil za Veliko Babo. Najprej sem mislil, da bi šel nanjo čez Jenkovo planino.  Nisem hotel, da bi greben med Malo in Veliko prečkal sam, zato sem se odločil za najlažji pristop preko Jezerskega sedla.

Ob šestih zjutraj je bila pri žičnici že taka gneča, da sem v naglici zgrešil smerokaz in sem, namesto po Slovenski, šel na Ledine po lovski poti.  Zmotile so me markacije, saj sem imel v spominu, da lovska pot ni markirana.

Pri koči na ledinah je bilo živahno. Sam se samo malo oddahnil in šel naprej.
Med potjo proti Jezerskemu sedlu sem opazoval ledenik, ki se je čisto skrčil.

Do sedla sem hodil v senci. Ko sem pa stopil na vroče sonce in ko sem videl, kako se moram spustiti na avstrijsko stran, se je oglasila lenoba, pa še Ledinski vrh je bil čisto blizu. Zato sem hitro spremenil prvotni načrt.

No saj na Ledinskem vrhu tudi še nisem bil. Babe bodo pa počakale, ni nič hudega, če se vmes malo postarajo.

Na vrhu sta bila še dva, ki sta na vrh prišla iz Logarske doline. Skupaj smo uživali v razgledu in opazovali skupino, ki je šla po plezalni na Koroško Rinko.


Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Nazaj grede sem si ogledal okolico. Zamikalo me je, da bi šel še do Savinjskega sedla pogledat v Logarsko dolino.

Včasih je taka tura, kjer ti ni treba stalno gledat na uro,  prav prijetna.

Na melišču, ki bi ga moral pokrivati ledenik, so na pesku ležali trije gamsi. Mislim, da sem jih med številnimi planinci, ki so hiteli proti Križu, samo jaz opazil. Naredil sem nekaj posnetkov, na žalost so bili gamsi precej daleč.

Še zdaj mi je žal dogodka pred tednom v Črlovcu, ko sva se z gamsom gledala na dvajset metrov. V razburjenju sem pozabil na svetlobo in zadaj imam za spomin tri prekrasno premaknjene gamsove slike.
Pred kočo na Ledinah sploh ni bilo prostega mesta.

Kljub temu, da za kočo teče pitna voda (to je zdaj pri kočah redkost), sem se potrudil po stopnicah in si kupil pivo.

Ko sem počival sem poslušal "planince" v supergah, ki so modrovali, kako bi šli po plezalni na Babo, ker za "ta lahko" nimajo časa. Na srečo so govorili toliko časa, da jim je še za plezalno pot zmanjkalo časa in energije in so šli lepo počasi po "lovski" navzdol.



Klikni za povečavo!
Klikni za povečavo! Sam sem se naredil frajerja, pa sem šel dol skozi Žrelo. Vsaj čelade cel dan nisem zastonj nosil v nahrbtniku.

Kljub temu, da je bilo precej ljudi, ni bilo preveč padajočega kamenja.

Spodaj na melišču je spet pritisnilo sonce. Ko sem prišel do žičnice, sem videl, kje sem zjutraj zgrešil začetek poti. Bom za drugič vedel.

Kljub temu, da sem imel vso pot občutek, da je presneto vroče, je termometer na Jezerskem kazal 6°C manj kot doma pred garažo. /span> 
 
Več slik bom objavil, ko bo manj vroče.